Zakaj in zato o vitaminu D

Vitamin D3 (holekalciferol) nastaja v koži pod vplivom ultravijoličnih žarkov B. Največ vitamina D nastane takrat, ko sončni žarki prodirajo skozi atmosfero čim bolj navpično. To je poleti okoli poldneva. Sončni žarki vsebujejo dovolj UV žarkov, da spodbudijo nastanek vitamina D v koži, le od aprila do septembra med 10. in 16. uro.

Ali je vitamin D3 potrebno jemati tudi poleti?

Dovolj je, da smo na soncu od 10 do 15 minut trikrat tedensko, vendar brez zaščitnega faktorja. Zaščitni faktor v kremah za sončenje namreč preprečuje tvorbo vitamina D v koži. Treba je upoštevati še dejstvo, da se sposobnost tvorbe vitamina D v koži z leti manjša, pa tudi sicer so velike razlike med posamezniki.

Ker je vitamin D nujno potreben za zdravje v širokem pomenu besede, še posebej za zdravljenje osteoporoze, je nujno, da ga imamo v telesu dovolj. Zato se ne moremo povsem zanesti na tvorbo vitamina D v koži. Bolj varno je, da tudi poleti jemljemo pripravke vitamina D. Strah, da bi se v telesu nabralo preveč vitamina D, je povsem odveč.

Količine vitamina D, ki povzročajo toksične učinke (povečana koncentracija kalcija v serumu, povečano izločanje kalcija v seču in tvorba ledvičnih kamnov), so 20 do 40 krat večje, kot je priporočeni odmerek za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze. Priporočeni dnevni odmerek je 800 do 1000 E na dan.

V katerih primerih mi bo zdravnik predpisal vitamin D3?

ODGOVOR: Če so vam ugotovili osteopenijo ali osteoporozo, vam mora zdravnik predpisati vitamin D. Brez vitamina D se namreč kalcij, ki ga zaužijete s hrano ali v obliki tablete, ne more vsrkati iz črevesja v kri in biti na voljo za vgradnjo v kosti. Zato je ob pomanjkanju vitamina D obnova kosti motena in zdravljenje osteoporoze ni dovolj učinkovito.

Poudariti moram, da živimo v času epidemije pomanjkanja vitamina D, kar dokazujejo številne epidemiološke študije. Večina zdravih ljudi nima optimalnih koncentracij vitamina D v serumu. Še večje pomanjkanje vitamina D ugotavljajo pri starejših in bolnih ljudeh.

S hrano ne moremo dobiti dovolj vitamina D (dobimo največ 100 E na dan). Sončenje je učinkovito le poleti, če smo na soncu brez zaščitnega faktorja. Torej je nadomeščanje vitamina D v obliki pripravkov nujno za izboljšanje splošnega zdravja, predvsem pa za zdravje kosti in mišic.

Ljudje z optimalnimi koncentracijami vitamina D utrpijo manj padcev in posledično manj zlomov. Iz tega sledi, da je predpisovanje (in jemanje!) vitamina D obvezen ukrep v zdravljenju tako osteopenije kot osteoporoze.

Kako je treba jemati vitamin D3 – dileme med dnevnim in tedenskim odmerjanjem?

ODGOVOR: Vitamin D3 (holekalciferol), ki nastane v koži ali pa ga zaužijemo v obliki kapljic, se ob prvem prehodu skozi jetra spremeni v 25OHD3-vitamin. Lahko ga določamo v krvi in predstavlja zalogo vitamina D v telesu. Njegova razpolovna doba je 14 dni. Zaradi te dolge razpolovne dobe lahko vitamin D3 jemljemo le enkrat tedensko.

Tak način je bolj enostaven in omogoča rednejše jemanje zdravila.

Ker je pri nas na voljo le en čisti pripravek holekalciferola, to so kapljice plivit D3, bom navedla odmerjanje za to zdravilo. Kdor raje jemlje kapljice vsak dan, naj jih vzame 5 (1000 enot), sicer pa je potrebno enkrat tedensko vzeti 35 kapljic (7000 enot) naenkrat. Enkrat tedensko jemanje je prav gotovo bolj enostavno in je enakovredno vsakodnevnemu jemanju.

Nekatere študije namreč dokazujejo, da je sodelovanje bolnikov najboljše, če jemljejo zdravilo enkrat tedensko. Najbolje je vedno na isti dan v tednu, ki si ga sami izberejo.

Bolnikom, za katere vemo, da imajo hudo pomanjkanje vitamina D, svetujemo, da prvi mesec zdravljenja jemljejo celo 2000 enot holekalciferola na dan ali 14.000 enot tedensko. Tako so lahko zapolnijo zaloge vitamina D3.

Seveda to ne velja za jemanje aktivnih oblik vitamina D, ki jih predpišemo bolnikom z okrnjenim delovanjem ledvic ali bolnikom, ki sočasno jemljejo glukokortikoide (medrol ali podobna zdravila).

Aktivna oblika vitamina D se jemlje vsak dan, alfakalcidol enkrat na dan, kalcitriol pa dvakrat na dan, ker ima kratko razpolovno dobo. 

Odgovarjala je:

Doc. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. internist - endokrinolog
 UKC Ljubljana, Oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni
Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. internist – endokrinolog

Članek je bil prvotno objavljen v reviji Sončnica l. 2013.

Zbrane informacije o vitaminu D: