Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije
Zdravje mojih kosti – moja odgovornost
Vsak mesec v letu ima poseben čar, zagotovo bo letošnji december poseben, drugačen, a zato nič manj čaroben. Tako pravi Aleksandra Vasiljević iz Društva Sončnica. Vabljeni k branju!
Velenjsko Društvo Sončnica bo v decembru objavilo nekaj pogovorov s svojimi članicami. Lucija Venta je najprej zastavila vprašanja predsednici Janji Rednjak.
Hrastničan Herman Donik je pred leti za našo revijo povedal, kako mu je osteoporoza prekrižala načrte za velike podvige. A usoda se je zmotila in Herman je z družino obiskal Himalajo. Danes pripoveduje svojo novo zgodbo.
»Bila sem pacientka zdravnice Alenke Pegam. Imela sem več zlomov, zato me je poslala na pregled za osteoporozo v Dolenjske Toplice. Za bolezen sem bila kar primeren kandidat, saj sem bila zelo suha in še zgodaj sem prešla v menopavzo,« pripoveduje Cvetka.
Da osteoporoza ne prizadene le žensk, je na lastnih kosteh občutil gospod Herman Donik.
Nevenki Zbašnik Lesar je osteoporoza pot prekrižala v najbolj aktivnih letih, a čeprav jo je doletela še v službi, zaradi nje ni niti en dan manjkala na delovnem mestu.
Ljubljančanki Nadi Superini krhke kosti nagajajo že več kot dve desetletji. Zdravila za zdravljenje osteopenije in osteoporoze so ji vsa ta leta povzročala številne in hude stranske učinke, zato je z zdravljenjem večkrat prenehala in ga celo odklonila.
Hrastničan Herman Donik je končno našel čas za gorništvo in gore, ki ga privlačijo že od mladosti. Obiskoval je alpinistično šolo, turno je smučal, bil aktiven v planinskem društvu, začel se je spogledovati z višjimi vrhovi, ko je udarila novica, da ima hudo obliko osteoporoze.