Vitamin D

Za nastajanje in ohranjanje zdravih kosti, pa tudi za zdravljenje osteoporoze, je najpomembneje, da imamo v telesu dovolj vitamina D. Osnovna naloga vitamina D je uravnavanje presnove kalcija in fosfatov. Če vitamina D ni dovolj, postanejo kosti mehke, mišice pa brez moči. Vitamin D namreč vpliva tudi na delovanje mišičnih vlaken. Vitamin D je pomemben še za delovanje imunskega sistema, saj preprečuje razvoj avtoimunih bolezni in veča odpornost proti okužbam. Zmanjšuje arterijski tlak in pojavnost ter rast nekaterih vrst raka. Ugotovili so, da ljudje, ki imajo več vitamina D v krvi, redkeje zbolijo za sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi, kot tisti, ki ga imajo manj. Vitamin D je torej ključen za ohranjanje zdravja v širokem pomenu besede.

Kalcij lahko prehaja iz črevesja v kri in kosti le s pomočjo vitamina D. Vitamin D nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov ali drugega vira ultravijolične svetlobe. Sončenje vsega telesa brez zaščitnega faktorja v 10–15 minutah na opoldanskem poletnem soncu tvori v koži do 20.000 enot vitamina D3. Zadošča torej, če nekajkrat na teden za 15 minut soncu izpostavimo obraz in roke do komolcev. Pri nas je sonce za nastanek vitamina D dovolj »močno« le v času od aprila do septembra. Priporočamo kratko sončenje med 10. in 16. uro brez zaščitnega faktorja. Čim svetlejša je koža, tem več vitamina D nastane. Krema za sončenje z zaščitnim faktorjem, steklo, obleka in onesnažen zrak zelo zmanjšajo nastajanje vitamina D v koži. Ta sposobnost upada tudi s staranjem, poleg tega gredo nekateri starejši ljudje le redkokdaj na sonce, zato večini vitamina D primanjkuje. Glede na ugotovitve zadnjih let pa enako velja tudi za velik del mlajših in zdravih ljudi.

Vitamin D, ki nastaja v koži, se v jetrih in ledvicah pretvori v aktivno obliko, ki ji rečemo hormon D. Dokazali so, da zmanjšuje pogostost padcev v starosti, kar pripisujejo njegovemu ugodnemu delovanju na mišice. Vitamin D je tudi v nekaterih živilih, kot so z vitaminom D obogateni mleko in mlečni izdelki, jajčni rumenjak, morske ribe (sardine, slaniki, losos, tuna) in jetra, vendar ga s hrano dobimo le približno 100 enot  dnevno, kar je veliko premalo. Dnevne potrebe po vitaminu D so namreč 800 do 1000 enot (20 do 25 mikrogramov), pri starejših ljudeh pa lahko celo večje.