Bolniki z osteoporozo vitamin D že zelo dobro poznajo, zadnje leto pa o njegovi pomembnosti tudi v vsesplošni javnosti skoraj ni minila nobena zdravstvena razprava.
V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj nedavnih raziskav, ki še dodatno pričajo o pomenu tega vitamina. Jeseni in pozimi vitamina D primanjkuje kar 80 odstotkom Slovencev Nacionalne raziskave kažejo, da kar 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenje v jesensko-zimskem obdobju ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, čeprav ima slednji zelo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema.
S tem področjem se je nedavno ukvarjala nacionalna raziskava Nutrihealth, preliminarni rezultati pa nakazujejo, da je preskrbljenost z vitaminom D v letošnjem letu še slabša kot lani, kar bi lahko bila posledica spremenjenega življenjskega sloga prebivalcev po izbruhu novega koronavirusa. Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in vodja raziskave med drugim še ugotavlja, da ima v jesensko-zimskem času skoraj 40 odstotkov odraslih Slovencev hudo pomanjkanje vitamina D.
Še bolj zaskrbljujoči so bili rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot 5 odstotkov odraslih.
Slovenci v povprečju dnevno zaužijemo približno 3–4 mikrograme vitamina D, pri čemer pa ga zdravi odrasli potrebujejo vsaj 20 mikrogramov. Zaradi te razlike v obdobju jeseni in zime, ko telo vitamina D ne more tvoriti samo, pri mnogih prebivalcih pride do pomanjkanja.
Z vitaminom D bi v Nemčiji prihranili 300 000 let življenj
Po najnovejših ugotovitvah kliničnih študij v Nemčiji bi lahko prebivalci te države, ki imajo nad 50 let, z rednim uživanjem vitamina D vsako leto zmanjšali število smrti zaradi raka za 30 000 oziroma prihranili kar 300 000 let življenj. Nemški znanstveniki se sicer že nekaj let ukvarjajo z raziskovanjem vpliva pomanjkanja vitamina D na razvoj različnih bolezni, kot so različna vnetna in dihalna obolenja, diabetes ter rak. Vse študije so prišle do enotnega zaključka: z uživanjem vitamina D bi lahko med prebivalci Nemčije zmanjšali smrtnost, ki je posledica rakavih obolenj, za približno 13 odstotkov.
Ob tem znanstveniki izpostavljajo, da je med rakavimi bolniki pomanjkanje vitamina D še posebej prisotno pri starejši populaciji. Znanstveniki so med drugim izračunali, da bi odrasli prebivalci Nemčije, ki so starejši od 50 let, z rednim uživanjem vitamina D tudi občutno zmanjšali stroške v zdravstveni blagajni.
Za zdravljenje 30 000 rakavih bolnikov, ki letno umrejo za to boleznijo, namreč porabijo okrog 1,1 milijarde evrov. Če bi ta denar porabili za zagotovitev vitamina D, bi vsako leto prihranili kar 254 milijonov evrov.
Vitamin D zmanjšuje tveganje za smrt Evropsko združenje endokrinologov v svoji najnovejši študiji ugotavlja, da je raven vitamina D v krvi lahko dober pokazatelj morebitnih zdravstvenih težav in razvoja bolezni starajočega se človeka.
Kot je znano, je pomanjkanje vitamina D pri starejših povezano z več zdravstvenimi težavami, pomanjkanje tega vitamina pa je med starejšo populacijo Evropejcev še posebej pogosto. Podatki študije tudi potrjujejo, da je pomanjkanje vitamina D povezano z negativnim vplivom na splošno zdravstveno stanje posameznika, prav tako pa pomeni večjo nevarnost za smrt.
Vitamin D varuje pred rakavimi obolenji
Dobra preskrbljenost z vitaminom D pomeni dobro preventivo proti raku, obenem pa tudi boljšo prognozo v boju z različnimi vrstami rakov. Študija Univerze Vzhodne Finske namreč navaja, da pomeni zadostna prisotnost vitamina D še posebej dobro preventivo in napoved zdravljenja raka na črevesju in različnih krvnih rakov. A po ugotovitvah raziskovalcev z omenjene univerze tudi pri nekaterih drugih vrstah rakov, kot sta rak na prsih in rak prostate, pomanjkanje vitamina D pomeni večjo možnost obolenja za temi vrstami raka in slabšo napoved poteka bolezni. Omenjena študija navaja še, da je visoko absorbiranje vitamina D mogoče povezati z manjšo verjetnostjo za razvoj raka. Absorbiranje vitamina D se med posamezniki sicer razlikuje in vpliva na njihovo potrebo po morebitnem dodajanju tega vitamina.
Piše: Katja Željan
Objavljeno v reviji Sončnica, april 2021