Znanstveniki nenehno raziskujejo, kako zdravljenje osteoporoze narediti še učinkovitejše in z manj stranskimi učinki. Trdo delo daje tudi rezultate in tako je ugledna znanstvena revija Science poročala, da je mednarodni skupini znanstvenikov uspelo odkriti skupino molekul, ki bi lahko pomagale pri razvoju boljših zdravil za zdravljenje osteoporoze in raka z manj stranskimi učinki.
S pomočjo izjemno natančnih slik z ločljivostjo na ravni atoma so uspeli zaznati in opisati receptor obščitničnega hormona (PTH1R) oziroma molekulo, ki prenaša signale v celice in iz njih. Receptor deluje v interakciji z dvema ključnima prenašalcema sporočil oziroma nekakšnima kurirjema – z molekulo, ki posnema paratiroidni hormon. To je en najpomembnejših regulatorjev ravni kalcija v telesu, in z molekulo, ki uravnava kostno presnovo.
Odkriti receptor za obščitnični hormon (PTH1R) je torej nekakšen molekularni komunikacijski kanal med celicami in njihovim okoljem. Spodbuja razvoj kosti, kože in hrustanca ter uravnava raven kalcija v krvi.
Ugotovitve dajejo raziskovalcem boljšo podlago za oblikovanje zdravil za osteoporozo in druge bolezni, kot je kaheksija, ki povzroča hudo šibkost in izgubo telesne teže in je za bolnike z rakom lahko smrtna.
Na odkritje čakali 80 let
Dr. Eric Xu, profesor na ameriškem Raziskovalnem inštitutu Van Andel in soavtor študije, je pojasnil, da so na to odkritje čakali dolgo.
»Razumevanje, kako se vse te molekule ujemajo, je bilo manjkajoči del sestavljanke vse od odkritja paratiroidnega hormona pred 80 leti,« je dejal in dodal: »To je velik korak naprej, za katerega upamo, da bo nekega dne pomagal ljudem po vsem svetu.«
Ocenjujejo, da je na svetu več kot 200 milijonov ljudi z osteoporozo, še več je takšnih z osteopenijo.
Strokovnjaki za javno zdravje pričakujejo, da se bo ta številka povečala, deloma tudi na račun staranja prebivalstva. Prav tako se bojijo povečanja števila osteoporoznih zlomov, povezanih prav z opuščanjem jemanja zdravil zaradi bojazni pred redkimi neželenimi učinki.
Raziskave na miših
Tudi na kalifornijski univerzi v Los Angelesu so prišli do pomembnega spoznanja, da lahko z blokiranjem določenih signalov, ki potujejo v možgane, močno pospešijo rast kosti. Dosedanje raziskave so to možnost potrdile le na mišjih samicah. Odkritje pa bi prav tako lahko pripeljalo do novih načinov zdravljenja osteoporoze pri starejših ženskah.
Študija je bila letos objavljena v reviji Nature Comunications. Rezultati so presenetljivi. Z blokiranjem določenega niza signalov iz majhnega števila nevronov so pri miših uspeli zgraditi zelo močne kosti. Miši so dobro kostno gostoto ohranile tudi v starosti.
»Menimo, da smo odkrili novo pot, preko katere možgani uravnavajo gostoto kosti. To odkrtije je zelo obetavno, saj omogoča telesu, da izgradnjo nove kostnine izjemno pospeši,«
je dejala soavtorica študije Stephanie Correa, docentka za integracijsko biologijo in fiziologijo na Univerzi Kalifornija in članica univerzitetnega Inštituta za raziskave možganov. Ob tem je poudarila tudi, kako pomembno je preučevati osteoporozo pri obeh spolih.
»Razlike med tem, kar vidimo pri moških in kar vidimo pri ženskah, nam bodo dale več namigov, kako se razvijajo ti nevroni, kako delujejo in kaj počnejo. Bolj ko razumemo, kako nevroni delujejo, lažje bomo vplivali nanje in s tem izboljšali zdravje kosti.«
Povod za omenjeno študijo je bila raziskovalkina ugotovitev, da je genetski izbris estrogenskih receptorskih beljakovin v nevronih v hipotalamusu povzročil, da so miši pridobile nekaj teže in postale manj aktivne.
Correa je bila prepričana, da je to posledica povečanega maščevja oziroma večje mišične mase, a nič od tega ni bilo res. Z natančnejšimi laboratorijskimi tehnikami, ki lahko zaznajo spremembe v gostoti kosti, je na svoje presenečenje odkrila, da vzrok povečane teže pri mišjih samicah tiči v močnejših kosteh. Njihova kostna masa se je povečala za kar 800 odstotkov.
Zapisala: Nataša Bucik Ozebek
Prvič objavljeno v reviji Sončnica, junij 2019