Krhkost ni omejena zgolj na stare ljudi

Demografsko staranje predstavlja enega najresnejših izzivov, s katerim se sooča večina evropskih držav.

Podpora aktivnemu in zdravemu staranju je zato pomembna tako za izboljšanje kvalitete življenja prebivalstva kot za zmanjšanje pritiska na zdravstvene sisteme. Kontinuirano podaljševanje pričakovane življenjske dobe je vsekakor pomemben dosežek.

Prebivalci Evropske unije (EU) sicer živijo dlje, vendar mnogi z eno ali več dolgotrajnimi boleznimi, marsikje v slabem zdravstvenem stanju in z zmanjšano kakovostjo življenja. Mnogim starost prinaša odvisnost od drugih, starostno krhkost, oslabljenost (angl. fragilty) in/ali kronične bolezni.

Zdrava in samostojna starost postaja izziv družbe

Izziv družbi torej ni zgolj podaljševanje pričakovane življenjske dobe, ampak zdrava in samostojna starost. Zato je potrebna čimprejšnja implementacija trajnostnih in učinkovitih zdravstvenih ter socialnih rešitev, ki se bodo učinkovito kosale s povečevanjem starostne krhkosti, oslabljenostjo, pridruženimi kroničnimi boleznimi, kognitivnim upadom in njihovimi posledicami. V EU sta starostna krhkost in oslabljenost pogost in obenem naraščajoč multidimenzionalni zdravstveni in socialni izziv, povezan s fizičnim, kognitivnim in funkcionalnim upadanjem starajoče se populacije.

Krhkost opredeljujemo kot sindrom, ki je povezan z visokim tveganjem za neugodne zdravstvene izide in predstavlja po eni izmed številnih definicij »zdravstveno stanje, ko so zaradi številnih vzrokov in dejavnikov zmanjšane mišična moč, vzdržljivost in fiziološke funkcije, posledično pa je zvečano tveganje za razvoj oz. povečanje nezmožnosti ali smrt«.

Gre za stanje pred nezmožnostjo z neustrezno homeostatsko rezervo zaradi kritično zmanjšanih fizioloških rezerv. Četudi se najpogosteje omenja fizična krhkost, je po mnenju mnogih potrebno upoštevati tudi druge komponente, kot so kognitivno in razpoloženjsko stanje, socialne in ekonomske okoliščine, življenjsko okolje in življenjski stil, multimorbidnost, nezmožnost in motnje čutil.

Splošna prevalenca krhkosti je med 9,9 % in 13,6 % in ni omejena zgolj na stare ljudi

V starostni skupini 18 do 34 let je krhke okoli 5 % populacije, v starosti 85 let pa že kar dobrih 40 %.

Starostna krhkost in oslabljenost sta tudi glavna vpliva na povečanje stroškov zdravljenja pri starejših; sta namreč močan rizični faktor za izgubo mobilnosti, padce, odvisnost od drugih, institucializem in smrt, zato so zgodnje intervencije in morebitno zdravljenje ključnega pomena.

Poleg tega je tako stanje priznan napovedovalec izidov medicinskih in kirurških intervencij, ki jih je potrebno upoštevati in ne zgolj pripisati dejstvu, da gre za starejše paciente.

Glede na pospešeno staranje populacije v večini evropskih držav, in s tem povezanim povečanim številom posameznikov z okvarami ter odvisnostjo, bi intervencije pripomogle k odlogu odvisnosti od drugih, kar je glavni vzrok poseganja po zdravstvenih in socialnih storitvah.

Ker se lahko proces, ki vodi do starostne krhkosti in oslabljenosti, upočasni ali celo popolnoma zavre, je primeren za zgodnje intervencije. Največji vpliv na preventivo, upočasnitev razvoja krhkosti in povrnitev čvrstosti imajo fizična aktivnost, ustrezna prehrana in pravilno upravljanje s polifarmacijo.

Ugotovitve navajajo naslednje ukrepe in intervencije pri osteoporozi:

  • Uporaba strukturiranih multikomponentnih vadbenih programov (sestavljenih iz vzdržljivosti, fleksibilnosti, ravnotežja in vadbe z uporom), ki se izvaja pri nizki ali srednji intenzivnosti (30 do 45 min, 3 x tedensko).
  • Takšni vadbi pa naj sledijo ali jo nadomestijo vadbeni programi z uporabo moči; vsaj 8 tednov srednje do visoke intenzivnosti (8 do 12 ponovitev, 30 do 70 % ponovitvenega maksimuma).
  • Osebam, ki imajo indeks telesne mase večji od 35, se svetuje zmerno zmanjševanje telesne teže (0,5 do 1 kg tedensko) do ciljnega indeksa 30 do 35. Izguba telesne mase je vedno v kombinaciji telesne vadbe in zdrave prehrane.
  • Svetuje se dnevni vnos 1 do 1,2 g beljakovin na kg telesne mase dnevno.
  • Osebam, ki so v nevarnosti za padce in zlome, se svetuje dodajanje vitamina D.

Več: Joint action Advantage

Pripravil: doc. dr. Branko Gabrovec, Nacionalni inštitut za javno zdravje
Objavljeno v Reviji Sončnica, junij 2019

Literatura:
1. The Action Group on Frailty Story, 2012-2014. European Commission, 2015.
2. Prevention and early diagnosis of frailty and functional decline, both physically and cognitive, in older people. European Innovation Partnership on Active and
Healthy Ageing. European Commission, 2014.
3. Garcia-Garcia FJ, Gutierrez Avila G, Alfaro-Acha A, et al; Toledo Study Group. The prevalence of frailty syndrome in an older population from Spain. The Toledo
Study for Healthy Aging. J Nutr Health Aging 2011; 15: 852-6.
4. Morley JE, Vellas B, van Kan GA, Anker SD, Bauer JM, Bernabei R, et al. Frailty Consensus: A Call to Action. J. Am. Med. Dir. Assoc. 2013 Jun; 14(6): 392–7.
5. Clegg A, Young J, Iliffe S, Rikkert MO, Rockwood K. Frailty in elderly people. Lancet Lond. Engl. 2013 Mar 2; 381(9868): 752–62.
6. Gobbens RJJ, van Assen MALM, Luijkx KG, Wijnen-Sponselee MT, Schols JMGA. Determinants of frailty. J. Am. Med. Dir. Assoc. 2010 Jun; 11(5): 356–64.
7. Collard RM, Boter H, Schoevers RA, Oude Voshaar RC. Prevalence of frailty in community-dwelling older persons: a systematic review. J. Am. Geriatr. Soc.
2012 Aug; 60(8): 1487–92.
8. Kehler DS, Ferguson T, Stammers AN, Bohm C, Arora RC, Duhamel TA, et al. Prevalence of frailty in Canadians 18-79 years old in the Canadian Health
Measures Survey. BMC Geriatr. 2017 Jan 21; 17(1): 28.
9. Gill TM, Gahbauer EA, Han L, et al. Trajectories of disability in the last year of life. N Engl J Med 2010; 362: 1173-80.
10. Bock JO, Heider D, Brenner H, et al. The impact of frailty on health care costs. 11th World Congress in Health Economics. Milan, 13-15 July 2015.
11. Clegg A, Young J, Iliffe S, et al. Frailty in elderly people. Lancet 2013; 381: 752-62.
12. Rodríguez-Artalejo F, Rodríguez-Mañas L. The frailty syndrome in the public health agenda. J Epidemiol Community Health 2014; 68: 703-4.
13. Rodríguez Mañas L, García-Sánchez I, Hendry A, Bernabei R, Roller-Wirnsberger R, Gabrovec B. et al.. Key Messages for a Frailty Prevention and
Management Policy in Europe from the Advantage Joint Action Consortium. The journal of nutrition, health and aging 2018; 22(8), 892–897.
14. Veninšek G, Gabrovec B. Management of frailty at individual level – clinical management: systematic literature review. Zdravstveno varstvo 2018; 57(2),
110–18.
15. Gabrovec B, Skela-Savič B. Management of Frailty at Individual Level – Frailty Prevention: Narrative Literature Review from the perspective of the European
Joint Action on frailty – ADVANTAGE JA. Obzornik Zdravstvene Nege 2018; 52(4), 252–263.
16. Gabrovec B, Veninšek G, Samaniego LL, Carriazo AM, Antoniadou E, Jelenc M. The role of nutrition in ageing: A narrative review from the perspective of the
European joint action on frailty – ADVANTAGE JA. European Journal of Internal Medicine 2018; 56, 26–32.
17. Strojnik V, Gabrovec B. Management of frailty at individual level