Herman Donik, Hrastnik: Na osteoporozo niso pomislil niti zdravniki

Da osteoporoza ne prizadene le žensk, je na lastnih kosteh občutil gospod Herman Donik.

Pri štiridesetih je končno našel čas za gorništvo in gore, ki ga privlačijo že od mladosti. Vsako leto sta s sinom skupaj preplezala Severno triglavsko steno, mikala ga je Himalaja. Nato ga je presenetila novica, da ima hudo osteoporozo. Danes ve, da to ni bilo popolno presenečenje, le da na osteoporozo pri njem − ker je moški − vse od otroštva ni pomislil nihče. Niti zdravniki.

Že vse življenje je namreč imel težave s hrbtenico in zlomi. Pred devetimi leti pa se mu je zgodil skok z motorjem.

Ob doskoku je slišal nekakšen pok v hrbtenici.

Kirurg ga je ob pregledu vprašal, kdaj je imel zlomljeno hrbtenico, saj da ima ogromno starih zlomov na vratnih, prsnih in ledvenih vretencih. Slika njegovih kosti ni bila zavidanja vredna: pet vretenc je bilo v zelo slabem stanju, tri so bila na notranji strani že popolnoma stanjšana.

Zakaj je zbolel, ne vedo natančno. Glede na to, da ima osteoporozo tudi njegova mama, domnevajo, da je pri njem gensko pogojena.

Z brskanjem po internetu in literaturi je kmalu odkril, da tudi pri moških ta bolezen kosti ni redka.

Najbolj so ga mučila vprašanja, povezana s prihodnostjo.

Kaj bolezen pomeni za nadaljnje življenje, bo
še lahko hodil v gore?

Danes se zdravi z biološkim zdravilom, z osteoporozo se je počasi sprijaznil in se navadil z njo živeti. Seveda z omejitvami. Plezalski in drugi športni podvigi so temu prilagojeni, ljubezen do gora pa je ostala. Rad jih obiskuje in za dušo še spleza kakšno lažjo smer. Jeseni 2019 je se mudil v Nepalu.
V baznem taboru na 5364 metrih nadmorske višine pod Mont Everestom sta z ženo spremljala vzpon njunega sina na njegov prvi šesttisočak. Sam pa se je vzpel na 5550 metrov visok Kala Pathar.

Zgodba je bila objavljena v reviji Sončnica, november 2019.
Več dogajanja v DPO Hrastnik.
Več o zgodbi g. Donika in vrnitvi pod Himalajo v članku Z osteoporozo na treking pod Everest.