Starejši ljudje čez dan sedijo 8-10 ur, to je kar 70 % časa v budnem stanju. Če takšne aktivnosti v našem življenju prevladujejo, lahko temu rečemo sedeč življenjski slog.
Koliko časa na dan sedite ali opravljate dejavnosti, ki vključujejo sedenje? Kar iz glave se spomnimo tistih tipično sedečih dejavnosti, kot so gledanje televizije, branje in poslušanje glasbe, vendar to še zdaleč ni vse. Sedeča vedenja pravimo vsem aktivnostim, pri katerih naše telo porabi minimalno količino energije. Če takšne aktivnosti v našem življenju prevladujejo, lahko temu rečemo sedeč življenjski slog.
Starejši ljudje čez dan sedijo 8-10 ur, to je kar 70 % časa v budnem stanju (Heseltine in sod., 2015). Ne smemo pozabiti, da ob prej omenjenih dejavnostih sedimo tudi pri raznih konjičkih (pletenje, šivanje, oblikovanje iz gline, šah, kartanje …), med jedjo, vožnjo ter na obiskih, a na te dejavnosti marsikdaj pozabimo.
Raziskovalci so ugotovili, da je pri starejših ljudeh, ki dosti časa presedijo, večja možnost za naslednje bolezni zaplete: metabolični sindrom, sladkorna bolezen tipa II, kardiovaskularne bolezni, depresija, padci, zmanjšana kostna gostota in splošna slabša kakovost življenja (Heseltine in sod., 2015).
Katere aktivnosti lahko naredite mimogrede
Ker prekomernega sedenja ne moremo izničiti niti z zadostno količino telesne dejavnosti, je prav, da poskušamo sedeča vedenja kar se da zmanjšati ter vnesti v svoje življenje čim več »aktivnosti mimogrede«.
Nekaj idej za več gibanja in manj sedenja:
- namesto z dvigalom pojdite raje po stopnicah;
- po bližjih opravkih (trgovina, banka, pošta itn.) pojdite raje peš, kot da se peljete z avtomobilom;
- pojdite z družino/prijatelji redno na izlet, plavat, v park ali na kolesarski izlet;
- namesto na klepet ob kavi pojdite s prijateljem na sprehod;
- ko mislite, da ne zmorete več, na zabavi zaplešite še na eno melodijo;
- najdite hobi, ki ne vključuje sedenja;
- izstopite z vlaka/avtobusa eno ali dve postaji prej ali pa parkirajte malce dlje od vašega cilja in do tja pešačite.
Zagotovo drži, da se sedenju ne moremo popolnoma izogniti, vendar takrat poskrbimo za krajše aktivne odmore na vsakih 40-60 minut. Že nekaj korakov okoli hiše, nekaj lažjih vaj ali stoječe opravilo bo dovolj, da poženete kri po žilah in tako zmanjšate negativne učinke daljšega sedenja.
Izhodiščna vprašanja za pogovor ali razmišljanje:
- Koliko časa na dan sedim?
- Kako bi lahko zmanjšal/a čas sedenja?
- Kje v svoj dan lahko vključim »aktivnosti mimogrede«?
Viri: Cerinšek, Petra in drugi. 2018. Pazi nase in (po)skrbi zase. Maribor, Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije
Objavljeno v novembrski reviji Sončnica (.pdf)