Ob naraščajočem številu kroničnih bolezni se tako zdravniki kot bolniki sprašujemo, ali obstaja kakšna rezervna moč, da bi njihovo rast vsaj omejili, če jih že preprečiti ne moremo. Pogovor z zdravnico, izr. prof. dr. Ireno Preložnik Zupan, dr. med. iz Kliničnega oddelka za hematologijo, UKC Ljubljana, razkriva, da bi s kakovostnim prehranjevanjem, gibanjem, spanjem in uravnavanjem stresa lahko za svoje zdravje naredili bistveno več.
Farmacija išče nova zdravila, zdravniki in zdravstveno osebje se dnevno izobražujejo, stalno spremljajo zadnja priporočila in smernice. Bolniki vse bolj opazujejo svoje telo in si skušajo pomagati tudi sami. Več berejo, se posvetujejo v skupinah bolnikov s podobnimi boleznimi in izmenjujejo znanja. Število bolezni in bolnikov s kroničnimi boleznimi v Sloveniji pa navkljub vsem prizadevanjem narašča. Podobne trende opažajo tudi drugod po svetu. Ali se vsega tega zavedamo, ko smo zdravi?
Če smo še pred desetletjem rešitev pričakovali v učinkovitih zdravilih, danes mnogi zdravniki in strokovnjaki za zdravje opozarjajo, da se ključna rešitev skriva v zdravem življenjskem slogu, ki je glavni preventivni dejavnik in tudi pomembno vpliva na proces zdravljenja.
»Zdrav duh v zdravem telesu«
»Zdrav duh v zdravem telesu« ni le fraza, ampak modra misel. Da bi lažje razumeli, kako lahko varujemo svoje zdravje ali si ga pričnemo vračati, če smo že zboleli, smo vprašali specialistko internistko in hematologinjo na UKC Ljubljana, dr. Ireno Preložnik Zupan, ki zdravi težko bolne osebe s krvnim rakom in redno poudarja, kako zelo je za človekovo zdravje pomemben življenjski slog. Ta je temelj našega vsakdanjega počutja, pogleda na svet okoli sebe in širše in pomembno vpliva tudi na to, kako se odzivamo na bolezni in procese zdravljenja.
Dr. Preložnik Zupan pojasni, da zdrav življenjski slog temelji na petih osnovnih stebrih:
- načinu prehranjevanja,
- telesni aktivnosti,
- kakovostnem spanju,
- sposobnosti soočanja s stresom in
- vsaj kakšnem res dobrem prijatelju.
Ustrezna in odgovorna skrb za vsakega od teh stebrov učinkovito krepi človekov organizem, da je v dobri psihični in fizični kondiciji.
Težke bolezni se razvijejo po več letih opozarjanja
»Vsak organizem ima učinkovit imunski sistem, ki bolezensko spremenjene celice pošilja v apoptozo, programirano celično smrt. Tako varuje naše telo pred boleznimi. Če je imunski sistem oslabljen, ne zmore opravljati tega dela in lahko se zgodi, da spremenjene celice spregleda. Ker imajo te celice večjo zmožnost delitve, se hitro množijo in začnejo rasti tam, kjer jih ne potrebujemo. Da se razvije rakava ali kakšna druga hujša bolezen, je moral biti imunski sistem obremenjen več let«, pove zdravnica iz svojih tridesetletnih izkušenj zdravljenja težko bolnih ljudi in nadaljuje:
»Že v osnovni šoli bi nas morali učiti, kaj pomeni zdrav življenjski slog, kako se učinkovito izogibati stresu in ga upravljati. Naša glava, točneje naš um, pomembno vpliva na zdravje in bolezen. Osebno zadovoljstvo je najboljša preventiva in zdravilo. V stroki nas učijo, da moraš biti v ambulanti učinkovit. Delo mora biti tehnično in strokovno dobro opravljeno. Osebne izkušnje in delo z bolniki so me naučili, da je potrebno dati še nekaj več. Še posebno pri tako težkih bolnikih, kot so bolniki z rakom.«
Svoje znanje o tem, kaj poleg zdravil še potrebujejo bolniki, deli na številnih predavanjih in srečanjih, ki so bila nekoč v živo, zdaj potekajo po spletu. V želji, da bi lažje, bolje in hitreje okrevali, ponavlja svoje nasvete tudi za vas, dragi bralci.
Spodbuda za lasten angažma
»Z bolnikom, ki pride v ambulanto, skušava ugotoviti, kaj se je v njegovem življenju dogajalo v zadnjih 10 do 15-ih letih tako hudega, da je pripeljalo do rakave bolezni. Vsak mora sam najti vplive, vendar je to zelo težko. Mnogi se ne zavedajo povezave med boleznijo in načinom življenja. Vsi tudi niso pripravljeni na spremembe in takrat je tudi za nas, zdravstveno osebje, težko. Aktivno sodelovanje bolnika namreč v procesu zdravljenja pomembno vpliva na njegov izid.«
Z bolnikom se pogovorita o ključnih področjih (stebrih) zdravega življenjskega sloga, opisanih zgoraj. Če na kratko povzamemo njena stališča, izpostavljamo najprej prehrano, ki naj je bo raje manj, a tista kakovostna, po možnosti in v čim večji meri pridelana na naraven način doma ali blizu doma.
Zadovoljivo gibanje obsega vsaj 150 minut aktivnosti na teden, ob kateri se preznojimo. Vsak zdrav človek se lahko ukvarja z oblikami športa, ki jih ima rad. Za starejše in oslabele bolnike velja, da so varne vadbe hoja, lahkoten tek in prilagojene vaje za moč.
Zadostna količina spanca zagotavlja, da človek zmore napore. Njen nasvet sloni na priporočilu, da gremo v posteljo do 22. ure in le izjemoma po polnoči. Ponoči se naše telo razstruplja, obnavlja in nabira moči, zato je vredno upoštevati tudi ta nasvet, čeprav je pogosteje težje, kot bi pričakovali.
Soočimo se s stresom
Sposobnost soočanja s stresom ne pomeni le, da se mu izognemo, temveč da ga razumemo tudi kot nekaj pozitivnega. Lahko nas požene naprej, da smo v stvareh, ki jih delamo, še boljši, saj se moramo včasih bolj potruditi in ne vedno stremeti le za cono udobja. Kadar pa je vsega preveč, je pomembno, da to spoznamo, se pravočasno umaknemo in najdemo ukrepe za sprostitev in umiritev. Še posebno v teh negotovih časih, ko se soočamo z okoliščinami, ki jih ne poznamo, je pomembno nadzorovati stres, ki smo mu izpostavljeni. Tukaj pridejo na vrsto dobri prijatelji, ki so nam v podporo, in ne dodatno breme. Potrebna je pravilna izbira ljudi, ki nas obkrožajo, saj hitro čutimo, kdo nam energijo daje in kdo jemlje.
»Vsak človek bi se moral (večkrat) vprašati, kako dobro deluje na vsakem od teh področij. Za zdrave ljudi velja, da s tem ohranjajo dobro zdravje, bolni pa si zdravje vračajo. Verjeli ali ne, ta način razmišljanja je pomemben za vse nas. Prej kot ga osvojimo, večja je verjetnost, da ostanemo zdravi, telesno in duševno. Enotnega recepta za vse ni, vsak mora najti svojega in se zanj potruditi. Ravno v tem pa je osnovni problem. Na žalost tega ne moremo napisati na recept,« sklene zdravnica.
Pripravila: Andreja Verovšek, univ. dipl. soc. del.
Prvič objavljeno v reviji Sončnica, priloga Duševno zdravje 2021.