Podnebne spremembe vplivajo na zdravje ljudi. Prizadenejo vse prebivalce, najbolj ranljive skupine pa so otroci, starejši, ljudje s kroničnimi obolenji, revni, delavci na prostem, ženske, prebivalci velikih mest in območij z večjim tveganjem za vplive podnebnih sprememb ter prebivalci držav s slabim zdravstvenim sistemom. Kako vplivajo podnebne spremembe na zdravje? Podnebne spremembe vplivajo na zdravje neposredno in posredno preko vpliva na okolje in učinkov na družbo: ◆ neposredno: preko vse pogostejših in vse hujših ekstremnih vremenskih dogodkov, ki povečajo tveganje za poškodbe, bolezni in smrt (vročinski valovi, poplave, suše, nevihte, neurja, gozdni požari); ◆ posredno: preko sprememb v okolju, kot so onesnaženja zraka (ozon), spremembe v porazdelitvi pojavljanja nalezljivih bolezni, širjenje alergogenih vrst rastlin, glodavcev, mrčesa;
◆ preko učinkov na družbo: migracije, stres na delovnem mestu, manjša delovna produktivnost, izguba dela, upadanje ekonomske rasti in večanje revščine, duševne motnje (posttravmatska stresna motnja), nasilje. Prispevek avtoric Ane Hojs in Majde Pohar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bil predstavljen na strokovnem srečanju Okolje, podnebje, alergije, ki je v organizaciji NIJZ potekal junija 2017 v Goriških brdih. Prispevek je bil prvotno objavljen v reviji Sončnica, november 2017 in ga zaradi aktualnosti tematike ponovno objavljamo. Kaj smo opazili v Sloveniji? Vročinski valovi vplivajo na obolevnost in umrljivost. V Sloveniji je v desetletnem opazovanem obdobju (2006-2015) umrlo v času vročinskih valov statistično več ljudi kakor izven tega obdobja. V letu 2015 je v vročinskih valovih umrlo 137 (ali 7 %) prebivalcev več, kot jih sicer umira v tem časovnem obdobju. Pri pregledu števila umrlih v letu 2015 v času vročinskih valov izstopajo umrli v starostni skupini 75 let in več (+ 11 %), število umrlih za srčno žilnimi obolenji v celotni populaciji (+ 14 %) in število umrlih za srčno žilnimi obolenji v starostni skupini nad 75 let (+ 17 %). Tako smo tudi v Sloveniji potrdili, da so ranljive skupine starostniki in ljudje z obstoječimi kroničnimi srčno-žilnimi obolenji. Izpostavljenost UV sevanju prispeva k naraščanju števila novoodkritih rakov kože. Iz napovedi ocene za 2013 v Registru raka Republike Slovenije je razvidno, da lahko pričakujemo še nadaljnje naraščanje. Zavedati pa se moramo, da se rak kože pojavi z zamikom 20-40 let po izpostavljanju. To je posebej pomembno, ko razmišljamo o zaščiti. Poslabšanje kakovosti zraka v obdobju vročinskih valov prispeva k poslabšanju nekaterih obolenj dihal pa tudi k večji umrljivosti (deluje sinergijsko). Eden od pomembnih bremen v zraku je tudi pelod. Suša in vročina povečata nevarnost požarov v naravi, kar ob morebitnem pojavu še dodatno poslabša kakovost zraka. Poplave, s katerimi se v Sloveniji srečujemo skoraj vsako leto, povzročijo težave pri oskrbi s pitno vodo, poškodbe infrastrukture in poslabšanje bivalnih pogojev (vlaga, plesni). V Sloveniji živi na poplavnih območjih približno 7 % prebivalcev. Poplave in zemeljski plazovi lahko odkrijejo stara kemijska bremena, pogosto gre za kemizacijo okolja tudi zaradi rabe fitofarmacevtskih sredstev, kar lahko vpliva na kmetijske pridelke in posledično na večji prenos kemikalij v prehranjevalno verigo. Podnebne spremembe lahko povečajo nevarnost pojavljanja črevesnih nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi, prisotni v živilih, pitni in kopalni vodi. Več alg v jezerih in morju Toplejša obdobja, UV sevanje in onesnaževanje lahko vplivajo na količino in časovni potek rasti različnih vrst alg in drugih patogenih mikroorganizmov v morju in jezerih. V slovenskem obalnem morju najdemo številne mikroalge, ki povzročajo različne oblike škodljivih cvetenj. Za zdravje ljudi so najnevarnejše tiste vrste, ki proizvajajo toksine. Toksini se kopičijo predvsem v školjkah, drugih mehkužcih, ribah in rakih. Ti toksini so termostabilni, kar pomeni, da jih toplota ne uniči. Tako lahko pride do zastrupitev pri uživanju morske hrane in preko aerosola. Modrozelene alge oziroma cianobakterije, ki jih najdemo v sladkih vodah in v morju, lahko pri kopalcih povzročajo kontaktni dermatitis s srbečico. Iz cianobakterij so izolirali toksine, ki poleg dermatitisa lahko povzročajo tumorje kože. Po podatkih Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so bili v vzorcih školjk s treh proizvodnih območij (Piranski zaliv, Debeli rtič, Strunjanski zaliv) in območij za prosto nabiranje školjk do sedaj ugotovljeni le toksini, ki povzročajo zastrupitev, pri kateri je vodilni simptom driska. Vsakokratni potrditvi toksičnosti je sledila začasna prepoved prometa s školjkami. Zaradi preseženih vrednosti teh toksinov sta bili proizvodni gojišči Piranski zaliv in Strunjanski zaliv v letu 2015 zaprti dvakrat, in sicer v času od 13. oktobra do 19. novembra 2015 in od 30. novembra do 23. decembra 2015. Gojišče Debeli rtič je bilo zaprto enkrat, in sicer v času od 30. oktobra do 19. novembra 2015. Klopi, komarji, glodalci Podnebne spremembe vplivajo na pojav in razmnoževanje vektorjev – renašalcev in posledično vektorskih bolezni. To so bolezni, ki jih prenašajo prenašalci med ljudmi ali od živali na ljudi. Pri nas so najbolj znani prenašalci klopi, ki prenašajo povzročitelje klopnega meningoencefalitisa in borelioze. Podatki v literaturi nesporno kažejo, da so klopi v Evropi zaradi podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih postali številčnejši na mnogih območjih, sezona njihove aktivnosti se je podaljšala, razširili so se na severnejša območja in na višje nadmorske višine. Zavedati pa se moramo, da na porazdelitev in pojavnost bolezni, ki jih prenašajo klopi, vplivajo tudi drugi okoljski dejavniki, predvsem stopnja urbanizacije, površina ter fragmentiranost gozda. V Sloveniji naravne danosti omogočajo obstoj »navadnega« komarja, prenašalca vročice zahodnega Nila. Glede na podatke iz sosednjih držav se nakazuje možnost pojava vročice zahodnega Nila tudi pri nas. Do sedaj je bil zabeležen en primer (leta 2013). V zadnjih 15 letih se pri nas pojavlja novejši vektor: tigrasti komar, ki prenaša čikungunjo. Prenašalci glodalci in ustrezne razmere privedejo do pojava leptospiroz. V letu 2014 smo zaznali znaten porast prijav okužb zlasti v osrednji Sloveniji in na Štajerskem. Okužbe so se pojavljale od junija do decembra, največ jih je bilo v avgustu in septembru. Povečana obolevnost je bila verjetno posledica obilnih padavin poleti 2014. Na splošno opažajo porast leptospiroze pri ljudeh med vročimi deževnimi obdobji. Na to vplivata večja izpostavljenost ljudi površinskim vodam in blatu ter večja koncentracija leptospir v okolju, ker te v vlažnem in toplem okolju preživijo dlje časa. Poplave povzročijo kopičenje z urinom glodalcev onesnaženega materiala v bližini bivališč, kar dodatno poveča možnost okužbe. Vroča in vlažna klima ugodno vpliva na številčnost glodalcev kot tudi na razširjenost leptospir. V letu 2015 se je incidenca v primerjavi s povprečno letno incidenčno stopnjo trikrat zmanjšala, zabeležili smo 11 prijav. Glodalci so doprinesli tudi k porastu pojavljanja hemoragične mrzlice z renalnim sindromom – mišje mrzlice v letu 2012, ki so ga zaznamovale poplave, sušna zima in mraz v februarju, kar bi lahko prispevalo k večjemu stiku glodavcev z ljudmi. V tem letu so se zaradi obilja hrane v jeseni 2011 glodavci močno razmnožili. Kaj lahko storimo? Za obvladovanje podnebnih sprememb sta potrebni dve skupini ukrepov: ◆ blaženje (zmanjševanje emisij povzročiteljev podnebnih sprememb – toplogrednih plinov), ki učinkuje dolgoročno, in ◆ prilagajanje (npr. ustrezno obnašanje), ki učinkuje takoj. Vsi lahko sodelujemo pri blaženju. Pešačenje in kolesarjenje namesto vožnje z avtomobilom sta najbolj preprosta primera, ki prispevata tudi k dobri telesni ripravljenosti in s tem k zmanjšanju pojavljanja kroničnih nenalezljivih bolezni. Izobraževanje oziroma zdrava radovednost nas prav tako vodi k uspešnemu prilagajanju na podnebne spremembe. Našteli bomo le nekaj možnih dobrih izbir: zaščita pred insekti (odstranjevanje odpadkov ali podstavkov, v katerih bi se lahko zadrževala voda), cepljenja, spremljanje napovedi in opozoril, pozornost na ranljive skupine (otroci, starejši, bolni), kupovanje hrane, pri kateri je varnost preverjena, in pravilno ravnanje z njo, prehrana z večjim deležem živil rastlinskega izvora in manjšim deležem živil živalskega izvora… Zaključek Ne moremo reči, da samo podnebne spremembe povzročajo prav vse našteto. Gotovo pa prispevajo k opisanim učinkom, zato smo vsi poklicani k odgovornemu ravnanju: k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe, na državni ravni pa k medresorskemu povezovanju in skupnemu ukrepanju. Ana Hojs in Majda Pohar, Nacionalni inštitut za javno zdravje Prispevek avtoric je bil predstavljen na strokovnem srečanju Okolje, podnebje, alergije, ki je v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje potekal junija 2017 v Goriških brdih.
Podnebne spremembe in zdravje
