Menopavza je pomembno krajše ali daljše obdobje v življenju vsake ženske. Nastopi takrat, ko reprodukcija ni več potrebna in se zaključi kar nekaj desetletij dolgo obdobje, ki ga vsaka ženska pozna kot mesečno perilo ali menstruacijo, ko gre za redno zorenje jajčec in izločanje hormonov v jajčnikih.
Menopavza nastopi tedaj, ko mine zadnja menstruacija in jajčnika dokončno prenehata delovati. To je možno ugotoviti le za nazaj, ko ženska ni imela menstruacije že dvanajst mesecev. Obdobje do začetka nastanka menopavze imenujemo klimakterij ali perimenopavza. Zanj je značilno usihanje hormonov, posledično pa šibkejše menstruacije ter zmanjšana plodnost.
Kdaj nastopi menopavza
Naravna menopavza lahko nastopi že po štiridesetemu letu, a v povprečju je njen čas po petdesetem letu starosti. O prezgodnji menopavzi govorimo, kadar se pojavi pred štiridesetim letom. Pred petinštiridesetim letom govorimo o zgodnji menopavzi. V Sloveniji je povprečna starost ob menopavzi oseminštirideset let. Ker je pričakovana življenjska doba žensk okoli osemdeset let, moramo skoraj tretjino življenja živeti s posledicami menopavze.
Določene posledice se pokažejo šele leta po zadnji menstruaciji. Do menopavze imajo ženski spolni hormoni (predvsem estrogen) v organizmu zaščitno delovanje.
Po menopavzi pa naravne zaščite ni več. Pogosto se povišajo vrednosti holesterola in maščob v krvi, pospešeno se razvija ateroskleroza, zveča se verjetnost za nastanek srčno-žilnih obolenj in možganske kapi. Glavna presnovna simptoma sta zmanjšana mineralna gostota kosti in nastanek osteoporoze, ki prizadene več kot polovico žensk po menopavzi.
Osteoporoza velja za tiho bolezen, saj ne opazimo nobenih simptomov, dokler ni bolezen že v napredovani obliki. Običajno jo odkrijemo z merjenjem mineralne gostote kosti, prvi znak prisotnosti je zlom zapestja ali kolka.
Pri četrtini sedemdesetletnih žensk je na rentgenskem posnetku hrbtenice videti zlom vretenca, kar je posledica osteoporoze.
Dejavniki tveganja, na katere ne moremo vplivati, so:
- ženski spol,
- bela rasa,
- drobna konstitucija,
- zapoznela puberteta,
- nekatere bolezni,
- uživanje določenih zdravil.
Kaj lahko storite sami?
Za zdrave kosti lahko veliko naredimo sami, in sicer z uravnoteženo prehrano, bogato s kalcijem, in redno, a zmerno telesno aktivnostjo. Ne pretiravajmo z vnosom beljakovin (predvsem mesa), ker se te v telesu pretvorijo v kisline, ki jih nevtralizirata predvsem dva elementa – natrij in kalcij. Ko telo porabi zaloge natrija, črpa kalcij iz kosti.
Pomemben je tudi vnos vitamina D, ki poskrbi, da se kalcij dovolj učinkovito naloži v kosti. Za dobro počutje so ugodna živila, ki vsebujejo rastlinske estrogene, t. i. fitoestrogene, in pripomorejo k hormonskemu ravnovesju. Najdemo jih v stročnicah, semenih, žitaricah, v sadju in zelenjavi. Največ jih pridobijo iz zrn navadne soje, cvetov in zeli črne detelje, lanenih semen ter iz cvetov navadnega
hmelja.
Pomembno je, da začnemo čim bolj zgodaj v življenju obremenjevati kosti s telesno aktivnostjo. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je merjenje kostne gostote postalo dostopno širši populaciji, so bile opravljene številne študije o vplivu telesne aktivnosti na kostno gostoto pri ženskah v menopavznem obdobju. Pokazala se je učinkovitost vadbe, ki obremenjuje skelet z lastno težo, še posebno v kombinaciji z utežmi in poskoki. Fizična aktivnost ne spada v dieto, spada pa v način življenja, ki omogoča, da lažje dočakamo starost zdravi. Redna rekreacija je osnova zdravega načina življenja.
Ostanimo pokončne drže do konca svojih dni in ne pustimo, da nam kosti rahlja neaktivnost.
Cveta Garantini,
Društvo za preprečevanje osteoporoze Zagorje ob Savi
Fotografija: Pixabay
Članek je bil prvotno objavljen v reviji Sončnica, maj 2015