Kvinoja je mati vseh semen in beljakovinski prvak med žiti, ki vsebuje tudi mnogo rudnin. Ni žitarica, jo pa kljub temu, tako kot ajdo, uvrščamo med žita.
Seme je ploščato in ga ovija dolg kalček. Njen okus spominja na dimljene jedi. Ko sem jo prvič kuhala, sem jo dodala juhi, ko pa sem čez čas pogledala v lonec, je v njej plavalo mnoštvo malih »črvičkov«, kar me je osupnilo. V resnici so bili to kalčki, ki so se ločili od zrnja.
Moje prvo srečanje s to starodavno rastlino je bilo torej zabavno. Od takrat jo pogosto uživamo, ker je vsestransko uporabna, hitro pripravljena in zaradi velike vsebnosti beljakovin lahko izrine meso z mize.
Kvinoja je rastlina Inkov, ki so jo v Peruju, Boliviji in Čilu gojili že pred 3000 leti. Uspeva v zelo težkih pogojih z malo dežja, na visoki nadmorski višini, torej tam, kjer ostali posevki ne preživijo, zato je izredno primerna za ekološko pridelavo. Deluje krepilno in je primerno živilo za ljudi vseh starosti. Vsebuje skoraj idealno razmerje osmih esencialnih aminokislin. Ima veliko lizina, količina ostalih aminokislin, kot so fenilalanin, tirosin, cistin, metionin, je podobna količini v žitih. Ne vsebuje glutena, pač pa 3,9-krat več kalcija, 2-krat več fosforja in pol več železa kot pšenica, a manj ogljikovih hidratov kot ostala žita.
Kvinoja je vsestransko uporabna:
- meljemo jo lahko v moko in dodajamo mešanici za kruh, peciva, palačinke, pudinge ali jo uporabimo za zgoščevanje omak,
- uporabljamo jo na enak način kot riž za rižote (v tem primeru kvižote), nadeve za papriko in drugo zelenjavo,
- dodajamo jo kot zakuho juham in enolončnicam,
- primešamo jo sadju,
- iz nje naredimo sladico ali jo uporabimo kot osnovo za torto.
Seme kvinoje je pred plenilci in boleznimi zavarovano z debelim slojem saponinov. Večino saponina s posebnimi postopki odstranijo že sami proizvajalci semen. Pomembno je, da jo pred uporabo dobro speremo s toplo vodo. In ker so saponini dobri antiseptiki, lahko tekočino, v kateri smo sprali kvinojo, uporabimo še za kaj drugega.
Kakšni so blagodejni učinki kvinoje?
Pospešuje celjenje ran, je odličen detergent za pranje posode, z njo lahko poškropimo rastline, ki so jih napadle uši. Razmerje pri kuhanju naj bo 1 del kvinoje in 2 dela vode. Velikost zrna se med kuhanjem štirikrat poveča, zrno postane prosojno z nenavadnim zunanjim obročem. Kuhamo na zmernem ognju 15 do 20 minut, posolimo in pustimo pokrito še 5 minut, da nabrekne do konca. Če smo je skuhali preveč, jo spravimo v hladilniku v pokriti posodi, kjer počaka lahko nekaj dni. Toliko o kvinoji v teoriji, v praksi pa jo poskusite po ponujenih receptih.
Članek je bil prvič objavljen v reviji Sončnica, maja 2016
Zapiala: Mojca Kaš Fidej, Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline