Cvetka Kožar: »Večje luknje v prtičku so osteoporoza, manjše osteopenija«

Dolenja Pirošica je naselje v občini Brežice, ki nima vsega, kar imajo veliki, ima pa kaj, česar veliki nimajo: idilično naravo s Piroškim potokom, ki mu pravijo tudi Sušica, reko Krko, ki se le nekaj kilometrov nižje izliva v Savo, na pomlad čakajoča polja, travnike, gozdove. Od vasi je le skok do nekdaj priljubljenih Klunovih toplic pa še nekaj ovinkov in malo vzpona do znamenite Gadove peči, zibelke cvička.

Lepo urejena vas se ponaša z nekaj aktivnimi športnimi društvi in gasilci, v zadnjem času pa tudi s prihodom mladih družin, ki si tu zgradijo svoje domovanje. V tej tihi, mirni vasi je že dobra štiri desetletja doma tudi Cvetka Kožar, članica Društva za preprečevanje osteoporoze Posavje.

Prej so živeli v stanovanju v Brežicah. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo že skoraj čudno, če nisi gradil hiše ali vsaj vikenda, je tu zrasla tudi njihova prostorna in lepa hiša, kjer zdaj živi s partnerjem in sinovo družino.

Ta februarski dan se je kopal v soncu, tako da sva klepetali kar na terasi s pogledom na mirni potoček Sušica. »A ime je varljivo: ta Sušica v resnici nikoli ne presuši. Pa tudi ni vedno tako pohlevna. Zna močno narasti. Nazadnje smo imeli velike težave s poplavo in nanesenim muljem leta 2014. Takrat je tudi Krka močno poplavljala«, mi je Cvetka rahlo razblinila navdušenje nad idilično podobo doma ob vodi.

Samo še en spust – in padec

Cvetka Kožar je članica društva enajst let, z osteoporozo pa se je spopadla 1991. To srečanje z nebolečo in tiho boleznijo kosti je bilo dokaj stereotipno: padec, zlom, diagnoza osteoporoza. »Smučali smo v Avstriji. Zadnji dan je bil. Samo še enkrat se zapeljeva, sva rekla. Pa mi je neki smučar prekrižal pot. Hotela sem se mu ogniti, a mi ni uspelo. Padec, huda bolečina, zlom prvega in drugega ledvenega vretenca. In potem vse, kar taki nezgodi sledi, dokler spet ne shodiš in ne minejo bolečine. Poslali so me tudi na slikanje kostne gostote v Dolenjske Toplice. Da imam osteoporozo, je rekla zdravnica. In kaj to pomeni? Dobila sem zelo plastičen odgovor. Pokazala mi je kvačkan prtiček: ,Vidite prtiček z večjimi in manjšimi luknjami – večje so osteoporoza, manjše pa osteopenija.’ Nisem pozabila te razlage o zmanjšani kostni gostoti.«

Sledila je terapija s fosamaksom, jemala je vitamin D, upoštevala navodila glede priporočljive prehrane, skrbela za gibanje, kakih razvad, kot sta kajenje in pitje alkohola, pa itak ni poznala. V nekaj letih se je stanje njenih kosti tako izboljšalo, da je zdravnik zadovoljen ugotovil, kako zdravila niso več potrebna.

V posavsko društvo osteoporotikov jo je pritegnil pester program dela. Posebej jo je navdušila vadba v termalnem bazenu. Zamudila ni skoraj nobenega predavanja, rada se je udeležila dnevov zdravja v Strunjanu, organizirane hoje in ekskurzij. Vseh 40 let delovne dobe je kot uslužbenka Zavarovalnice Triglav bila med ljudmi.

Aktivna upokojenka

Po upokojitvi pa je postala cenjena prostovoljka v lokalnem društvu upokojencev, kjer vodi dve pomembni komisiji in obiskuje ostarele in pomoči potrebne v okviru projekta Starejši starejšim, je med telovadkami 1000 gibov za zdravje in aktivna v društvu osteoporotikov, kamor so jo pritegnili pester program predavanj, telovadba, dnevi zdravja, druženja na izletih, pohodih. Močno verjame, da z rednim gibanjem, strokovno vodeno telovadbo in pametno prehrano lahko veliko naredi sama za trdnost svojih kosti. Če pa to počne v družbi podobno mislečih, je vse lažje in lepše.

Ko jo vprašam, kako je preživljala leto protikoronskih ukrepov, je njen odgovor kratek in jasen: »Težko. Ker sem človek akcije in komunikacije.« A v vsem zoprnem, kar nas že skoraj leto dni omejuje, vidi tudi svetlo stran. S partnerjem Juretom sta se veliko sprehajala, se pogovarjala in načrtovala, kam jo bosta mahnila, ko bo spet možno kam iti. Predvsem sta ob večjem številu ogledov TV oddaj ugotovila, koliko krajev po Sloveniji jima ostaja neznanih in si jih želita obiskati. »Samo naj se že vrne normalno življenje!« To pa je zagotovo želja nas vseh.

Zapisala: Milena Jesenko
Društvo za preprečevanje osteoporoze Posavje