Nordijska hoja za bolnike z osteoporozo

Znano je, da se Slovenci najraje ukvarjamo z dokaj poceni in nezahtevnimi oblikami športne rekreacije, med katerimi že vrsto let prednjači hoja. V zadnjem času pa tudi v našem prostoru vse popularnejša postaja nordijska hoja ali hoja s palicami. »Zametki nordijske hoje izvirajo iz Finske in segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Pravi bum je nordijska hoja doživela v 90. letih, ko se je v pičlih treh letih z njo začela redno ukvarjati desetina Fincev. Kmalu je pritegnila ljubitelje športa po vsem svetu, zanjo pa se navdušuje tudi vedno več Slovencev,« pravi dr. Darja Ažman, asistentka na katedri za športno rekreacijo in zdravje na Fakulteti za šport in  inštruktorica nordijske hoje v okviru Mednarodnega združenja za nordijsko hojo INWA (International Nordic Walking Association).

Posebnost nordijske hoje so lahke in ergonomsko oblikovane palice, ki so še najbolj podobne dobrim palicam za tek na smučeh, le da so krajše. Od navadnih teleskopskih palic za hojo v gore se razlikujejo po ročaju, konici in zlasti po tem, da so iz kompozitnega materiala (karbona in steklenih vlaken), ki ob vbodu zaniha in zaduši udarec. Če se to ne zgodi, se sila ob vbodu prenese na zgornje okončine in vrat, kar lahko pri pohodniku naredi več škode kot koristi. Ažmanova pojasnjuje, da se tehnika hoje od navadne razlikuje po tem, da zaposlimo tudi zgornji del trupa in roke. Z rokami se intenzivno odrivamo tudi za telesom, tako da je ob koncu odriva komolec iztegnjen. Najpomembnejši je ritem gibanja ter usklajenost dela rok in nog po principu nasprotna roka nasprotna noga. Pri optimalni uporabi palic se v ramah in bokih izraziteje sukamo v nasprotni smeri, kar blagodejno vpliva na hrbtenico.
Ob pravilni nordijski hoji deluje okrog 90 odstotkov mišic, kar približno za petino poveča intenzivnost obremenitve. S tem porabimo več kalorij in kisika, zviša se nam srčni utrip, pravi Ažmanova in dodaja, da že z navadno hojo zaposlimo veliko mišic, pri nordijski pa aktivneje delujejo še mišice rok in ramenskega obroča ter hrbtne in trebušne mišice, ki so v vsakdanjem življenju izredno pomembne za varovanje hrbtenice. Intenzivnost obremenitve lahko pri nordijski hoji zelo dobro prilagajamo, zato je primerna prav za vse, za ljudi z zdravstvenimi težavami in za vrhunske športnike.

Za hojo z nordijskimi palicami so idealna enostavnejša, manj zahtevna pobočja, mestne ulice in pločniki, poljske in gozdne poti, travniki, bližnji griči … Uporabljamo jih tja do sredogorja oziroma do tam, kjer bi jih morali sestaviti in pritrditi na nahrbtnik zaradi morebitnega plezanja. Kot terapevtsko sredstvo nordijsko hojo uporabljajo v nekaterih bolnišnicah, nordijsko hojo ponuja tudi večina društev bolnikov z osteoporozo, Mednarodna fundacija za osteoporozo (IOF) pa je nordijsko hojo priporočila kot eno najbolj primernih vadb za bolnike z osteoporozo.

Deset razlogov za nordijsko hojo:

  • 1. Lajša bolečine in mišično napetost v vratu in ramenskem delu.
  • 2. Ne načenja kolenskega in drugih sklepov.
  • 3. Zmanjšuje obremenitve kolen in drugih sklepov, kar je še posebej pomembno pri ljudeh s prekomerno težo.
  • 4. Izboljšuje gibljivost hrbtenice.
  • 5. Srčna frekvenca se v primerjavi s hojo brez palic pri isti hitrosti dvigne za približno 10 odstotkov.
  • 6. Z nordijsko hojo porabimo od 20 do 40 odstotkov več energije kot pri običajni hoji.
  • 7. Na uro porabimo približno 400 kilokalorij (v primerjavi z 280 kilokalorijami pri običajni hoji).
  • 8. Aktivira mišice gornjega dela telesa, na zgornjih okončinah zlasti iztegovalke komolca, zadnji predel mišic ramenskega obroča, veliko prsno mišico ter trebušne in hrbtne mišice.
  • 9. Je ena najvarnejših, učinkovitejših ter časovno racionalnih oblik športne rekreacije.
  • 10. Sodi med cenejše oblike športnih dejavnosti, saj zanjo potrebujemo le kakovostne palice.