Pozitiven vpliv živali na človeka je neizpodbiten. Njihovim pozitivnim učinkom na telesno in duševno zdravje ljudi v zadnjih letih pritrjujejo številne raziskave, ki poudarjajo, da živali včasih učinkujejo bolj kot katerokoli zdravilo, saj imajo izjemne terapevtske lastnosti. Med skrbniki psov je, denimo, manj sladkorne bolezni, bolezni srca, ožilja in gibal, odpornejši so proti prehladnim obolenjem pa tudi psihično in fizično se bolje počutijo kot ljudje, ki nimajo psov.
Tisti, ki v pozitiven terapevtski učinek psa na človeka ne dvomijo, v prid zgornjim trditvam velikokrat navajajo študijo nemškega profesorja Reinholda Berglerja, ki se je intenzivno ukvarjal s psihologijo odnosov med človekom in domačo živaljo. Pri preučevanju dolgotrajno brezposelnih in psov je prišel do podobnih ugotovitev kot študije, ki so poudarjale, da odgovornost za žival povečuje človekovo motivacijo, spodbuja k različnim dejavnostim in ureja potek dneva.
»Pes skrbi za strukturiran potek dneva. Človek se ne sme kar zanemariti in ves dan ždeti pred televizijo,« je opozoril Bergler. Znano je tudi, da živali že samo s svojo prisotnostjo preženejo občutek osamljenosti in zapolnijo čustveno praznino. Ljudje, ki prevzamejo odgovornost za žival, naj bi po nekaterih raziskavah redkeje pomislili na samomor.
Pes je lahko rešitev v stiski Profesor Bergler je v številnih publikacijah poudaril, da je stik z živalmi izrednega pomena tudi za otroke. Pri težavah v družini je žival za otroka po njegovih ocenah pogosto rešitev v stiski, kar še posebej velja za otroke ločenih staršev. »Otroci, ki imajo psa, se veliko pogosteje izognejo vedenjskim motnjam, kot je na primer agresivnost, saj njihov socialni sistem ni popolnoma porušen.
‘Pes se me vedno razveseli, vedno me čaka,’ pravijo in tako doživijo svet brez konfliktov.«
Po Berglerjevih ugotovitvah domače živali pozitivno vplivajo celo na dosežke v šoli. S sodelavko dr. Tanjo Hoff je v raziskavi Šolski dosežki in domače živali pokazal, da obstajajo številne kompetence, prikazane v raziskavi PISA, ki jih je mogoče podpirati in razvijati s pomočjo psa. Ta namreč povečuje veselje do učenja in dosežkov ter pomaga razvijati sposobnost timskega dela in tudi komunikacijske veščine.
Poleg tega pes spodbuja občutek odgovornosti, delovno disciplino in sposobnost reševanja težav ter pomaga vzpostavljati duševno ravnovesje in dobro počutje. Vsekakor pa je vpliv živali na otroka – in seveda na odrasle – odvisen predvsem od tega, ali je človek v tesnem odnosu s psom ali ne. Le tesen odnos namreč odpira širok spekter psiholoških učinkov. Povedano nekoliko drugače: pes na verigi takšnega učinka zagotovo nima.
Psom so odprta vrata bolnišnic…
Da imajo lahko psi terapevtsko funkcijo, vsakodnevno dokazujejo tudi društva in prostovoljci, ki s t. i. terapevtskimi psi lajšajo tegobe ljudem v domovih za starejše, ustanovah za ljudi s posebnimi potrebami in še zlasti mladim bolnikom. Prav zato so terapevtskim psom na široko odprta vrata Pediatrične klinike in terapevtski pari so v njej redni gostje. V društvu Ambasadorji nasmeha, prvem slovenskem društvu za terapijo s pomočjo živali, ki deluje že od leta 2004, sicer opažajo, da otroci živali zaupajo marsikaj, česar terapevtu ne bi nikoli.
Ob živalih se počutijo sprejete, saj jih ne kritizirajo ali obsojajo. Ljudem, ki imajo duševno bolezen, zelo nizko samopodobo ali psihiatrične težave, živali pomagajo, da se ob doživljanju uspehov med aktivnostmi in terapijo usmerijo navzven in se pogovarjajo o živali in izkušnjah z njo. Ljudem, ki jim je človeški dotik neprijeten, živalski ne vzbuja grožnje. Marsikdaj jih pomiri in posledično lažje sprejemajo tudi človeške dotike. Bližina živali veliko ljudi sprosti in zmanjšuje njihov stres.
… in ponekod celo podjetij
In za konec: raziskave kažejo, da navzočnost živali zmanjšuje celo konflikte med zaposlenimi na delovnem mestu, izboljšuje komunikacijo in storilnost. Zaposleni so bolj motivirani, zato je manj odsotnosti z dela, manj je stresa in tesnobnih občutkov, hkrati pa so zaposleni bolj nesebični in pripravljeni narediti uslugo sodelavcu. Nekatera slovenska podjetja na tem področju že orjejo ledino, res pa je, da jih je v tem trenutku še vedno le za peščico. V največji meri gre za zasebna podjetja, ki imajo za lastnike pasjeljubce.
Zapisala: Katja Željan
Prvič objavljeno v reviji Sončnica, november 2022
Foto: Pixabay