S starostjo se povečuje tudi verjetnost za padce in čeprav vsi niso nevarni, lahko včasih starejšemu človeku že en sam korenito spremeni življenje. Padci so pomemben del tveganja za osteoporotične zlome, zato je preprečevanje le-teh pomemben del v boju proti osteoporozi. Na nekaj najbolj osnovnih vprašanj o padcih in načinih njihovega preprečevanja nam je odgovorila višja fizioterapevtka Zdravstvenega doma Sevnica Aleksandra Kerec.
Kaj je padec?
Poznamo več definicij padca, meni sta najbližji naslednji dve: prva − padec je vsak dogodek, ko se človek znajde na tleh ali na neki drugi nižji površini, in druga − padec je, če padeš na tla, ne da bi to hotel in ne da bi te kdo porinil.
Kakšne so posledice padcev?
V največji meri so posledice padcev poškodbe, ki pa so lahko zelo različne. Lahko se končajo brez hujših posledic, z invalidnostjo in dolgotrajnim zdravljenjem ter rehabilitacijo ali celo s smrtjo.
Zakaj namenjamo vse več pozornosti okoliščinam in preventivi padcev?
Posledice padcev so zaradi poškodb in zlomov najprej velik zdravstveni problem, nižja kakovost življenja in osamitev poškodovanca za štiri stene prinašajo socialne probleme, stroški zdravil, operacij, rehabilitacije in drugega zdravljenja pa tudi veliko finančno breme.
Kateri je ključni dejavnik tveganja za padce?
To je starost, saj približno 30 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, pade vsaj enkrat na leto. Poškodbe zaradi padcev so med vzroki za smrt pri starosti nad 65 let na visokem šestem mestu. Zaradi posledic padca četrtina ljudi umre v roku šestih mesecev po poškodbi. Več kot polovica padcev mine brez zdravstvenih posledic, 4−6 odstotkov padcev pa se konča z zlomom kolka. Ena tretjina žensk z osteoporozo nad 55 let starosti utrpi enega ali več zlomov zaradi padca.
Ženske padajo pogosteje kot moški, še posebej po 75. letu starosti. Po vsej verjetnosti temu botruje daljša življenjska doba žensk. Pri moških pa je več smrti in invalidnosti; verjetno je razlog potrebno iskati v bolj tveganem vedenju, na primer več delajo na višini.
Kje najpogosteje padamo?
Največ padcev se zgodi doma, v prometu in v domovih starejših občanov. Med starejšimi kar 65 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških pade v stanovanju, na vrtu pade 25 odstotkov moških in 11 odstotkov žensk. Večina padcev se zgodi čez dan, ponoči se denimo pripeti le petina vseh padcev. Tudi v zimskem času je padcev več.
Kaj lahko sami storimo, da preprečimo padce?
- Zelo pomembno je, da po potrebi uporabljamo korekcijska očala, za boljši sluh slušne aparate.
- Izogibamo se nošenju natikačev tako v stanovanju kot tudi izven njega. Obutev naj bo udobna, fiksirana na nogi s široko stabilno peto do višine treh centimetrov in podplatom, ki ne drsi.
- Poskrbimo za dobro osvetljavo v stanovanju, vključno z nočno lučko, ki naj bo v dosegu roke.
- Odmaknimo vse preproge in visoke pragove, da se ne spotikamo obnje.
- Tla naj bodo nedrseča.
- Po potrebi uporabljajmo pri hoji pomagala (sprehajalne palice, bergle, hodulje).
- Za večjo varnost namestimo oprijemalke v kopalnici, na stranišču, stopnišču …
- Previdni bodimo tudi pri jemanju zdravil, posebej uspaval, pomirjeval, antidepresivov, močnih analgetikov. Pri jemanju teh se dosledno držimo navodil.
- Pri pitju bodimo zmerni, saj prevelika količina zaužitega alkohola poveča verjetnost padcev.
- Izogibajmo se nevarnim aktivnostim, kot je plezanje po lestvi, stolih …
- V stanovanju poskušajmo imeti vse v višini dosega rok.
Manj vpliva imamo na dejavnike tveganja zunaj našega doma; premalo osvetljene ulice, neočiščene neravne javne površine, previsoki robniki pločnikov predstavljajo nevarnost za padec. Na vse našteto opozarjajmo predstavnike krajevnih skupnosti, občine. Zelo pomembno je, da če še nismo telesno dejavni, to postanemo. Z vadbo ne pretiravamo, smo zmerni, vendar redno telesno dejavni, kar pomeni vsaj 5-krat na teden po 30 minut.
Kakšna naj bo vadba za preprečevanje padcev?
Gre za sklop vaj, ki naj bi jih starejši od 65 let vključili v redno telesno vadbo, in sicer 2 do 3-krat tedensko vaje za mišično moč in gibljivost ter 3-krat tedensko vaje za koordinacijo in ravnotežje.
Najbolj preproste vaje so stoja na eni nogi, hoja po prstih, hoja po ravni črti prst − peta. Če želimo vajo otežiti, zapremo oči ali pa gledamo v strop. Med izvajanjem vaj lahko stojimo tudi na mehki podlagi.
Tudi s plesom izboljšamo ravnotežje. Sama priporočam obisk zdravstveno vzgojnih centrov, ki delujejo v okviru zdravstvenih domov. Tam naj opravijo testiranje o telesni zmogljivosti in po opravljenem testiranju bodo dobili glede na rezultate strokovne nasvete fizioterapevta.
Kakšna so glede padcev priporočila Svetovne zdravstvene organizacije?
Padcev pri starejših ni možno preprečiti, lahko samo zmanjšamo njihovo število. Na področju zdravega staranja je Evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije v obdobju do leta 2020 preventivo padcev uvrstil med najvišje prioritete z namenom, da bi se zmanjšalo breme njihovih
posledic.
Državam članicam priporoča, naj v javnosti krepijo zavest o tveganjih in posledicah padcev. Za starejše naj se uvedejo programi, da se v javnosti okrepi zavest o nevarnostih in posledicah padcev. Uvedejo naj programe za vadbo za moč, okretnost in ravnotežje, ocenjuje naj se varnost bivališč, odpravljajo naj se tveganja za padce na javnih prostorih in s posebno pozornostjo naj se obravnavajo skupine z največjim tveganjem, to so starejši in stanovalci domov starejših občanov.
Nekaj statističnih podatkov
- 524 Slovencev je leta 2012 umrlo zaradi posledic padcev. Med njimi je bilo 220 moških in 304 ženske. Tudi na splošno v svetu velja, dan se padci pogosteje dogajajo ženskam. Svoj lonček k temu pristavlja tudi osteoporoza. Tretjina žensk z osteoporozo, starejših od 55 let, utrpi enega ali več zlomov zaradi padcev. Izkušnje pa kažejo tudi, da se ne gre zanašati na mišljenje, da se ljudem brez osteoporoze padcev ni potrebno bati. Po nekaterih podatkih se kar 80 odstotkov padcev z resnimi posledicami zgodi ljudem, ki nimajo osteoporoze.
- 37 milijonov padcev se letno na svetu konča z obiskom zdravnika. 20–30 odstotkov padcev se konča z lahkimi ali težjimi poškodbami. Med 10–15 odstotkov takšnih poškodovancev obišče urgenco. Najpogostejši vzroki hospitalizacij po padcih so zlomi kolka, zgornjih okončin in možganske poškodbe. Polovica pacientov, ki po padcu potrebuje bolnišnično zdravljenje, je starejših od 65 let.
- 75 odstotkov vseh poškodb med starejšimi je posledica padcev. Verjetnost za padce z leti narašča. Vsaj enkrat na leto pade tretjina (30 odstotkov) starejših od 65 let, dve petini (40 odstotkov) starejših od 75 let in polovica (50 odstotkov) starejših od 85 let.
- Najpogostejši vzroki za padce*:
- 95 zdrs
- 28 šport in rekreacija
- 14 spodtik
- 19 razna dela in opravila
- 26 omotica in motnje ravnotežja
- 14 padec s kolesa ali motorja
- 2 osteoporoza
*V anketi je sodelovalo 1047 naključno izbranih anketirancev (Vir: anketa Inštituta Antona Trstenjaka, 2010)
Padce lahko preprečimo
Pregledi literature kažejo, da bi lahko preprečili vsaj 15 odstotkov padcev pri starejših, posamezne študije pa nakazujejo zmanjšanje celo za 50 odstotkov. Znanstveni izsledki strategij za preprečevanje padcev največkrat omenjajo telesno aktivnost za moč in vzdrževanje ravnotežja, sledijo jim prehranski nadomestki vitamina D in kalcija in pri najbolj ogroženi populaciji ocena tveganja v domačem okolju ter zmanjšanje ogrožajočih dejavnikov v bivalnih prostorih.
Zapisala: Nataša Bucik Ozebek
Članek je bil prvič objavljen v reviji Sončnica, maja 2016
VIR: Voljč, Božidar (2015). Aktivno in zdravo staranje za aktivno in zdravo starost. Javno-zdravstveni pomen padcev med starejšimi in preventivne usmeritve. Analitsko poročilo projekta AHA.SI – osnutek poročila. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.