Prva pomoč obsega prve, začasne, hitre in pravilne ukrepe, ki jih izvajamo pri poškodovanem ali nenadno obolelem človeku na kraju nezgode ali v njeni neposredni bližini. S tem rešujemo ogroženo življenje in preprečujemo poslabšanje zdravstvenega stanja, dokler ne pride zdravnik.
Velikokrat samo hitro in pravilno nudena prva pomoč reši življenje poškodovanemu ali nenadno obolelemu, posebno pri poškodbah z električnim tokom, zadušitvah, utopitvah, zastrupitvah, večjih ranah s hudimi krvavitvami, hudih opeklinah in podobnem. Pri poškodbah, ki same po sebi sicer ne ogrožajo življenja, pravilna prva pomoč preprečuje mnoge hude posledice, zmanjšuje morebitno invalidnost in skrajšuje čas zdravljenja.
Pri izvajanju prve pomoči je dobro poznati vrstni red reševanja. Najprej je treba pregledati situacijo, kar pomeni, da si moramo, preden začnemo dajati poškodovancu prvo pomoč, hitro ogledati njegov položaj in okolico. Tako ugotovimo, zaradi česa je nastala poškodba, kaj moramo storiti in česa ne smemo.
Če je prostor za poškodovanca neprimeren ali ga celo ogroža, mu moramo zagotoviti varno mesto, prav tako pa je treba poskrbeti za lastno varnost in varnost mimoidočih. Zatem ustrezno ocenimo stanje zavesti poškodovanca. Zavest preverimo tako, da poškodovanca nežno stresemo za ramena in ga povprašamo, ali je v redu. Če na vprašanje odgovori ali se premakne, ga pustimo v obstoječem položaju (če mu seveda ne grozi nevarnost iz okolice), povprašamo, kaj se je zgodilo in kako se počuti, nato pa v rednih presledkih preverjamo njegovo stanje.
Klic na 112
Če narava poškodbe zahteva, poskrbimo, da so o poškodbi obveščeni reševalci oziroma zdravnik. Ko kličemo številko 112, seveda ne smemo pozabiti zlatih pravil sporočanja: kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje se je pripetila nezgoda, kdaj se je zgodila, koliko oseb je treba oskrbeti, kakšne znake poškodb in bolezni kažejo prizadeti ter kakšno pomoč potrebujejo. Če je poškodovancev več, se moramo, medtem ko čakamo na reševalce, odločiti, katerim bomo najprej nudili pomoč.
Najprej pridejo na vrsto tisti, katerih življenje je najbolj ogroženo. To so predvsem poškodovanci, ki so prenehali dihati ali jim je zastalo srce, in tisti, ki hudo krvave, v vojnem času pa tudi tisti, ki so huje zastrupljeni z bojnimi strupi. Nato pridejo glede na stopnjo in nevarnost poškodbe na vrsto drugi: najprej tisti z ranami, potem s prelomi kosti in tako naprej. Če je med poškodovanimi nezavestna oseba, jo obrnemo na hrbet, nato pa ji sprostimo dihalno pot, tako da z eno roko na čelu zvrnemo glavo nazaj, z drugo roko pa s konicama dveh prstov dvignemo brado. Zatem ocenimo dihanje. Če prizadeti ne diha normalno, začnemo izvajati zunanjo masažo srca ali uporabimo AED (avtomatski električni defibrilator).
Masaža srca
Če v bližini ni AED, začnemo z zunanjo masažo srca, tako da žrtev obrnemo na hrbet in trdo podlago, če že ni v tem položaju. Važno je tudi, da poškodovancu odstranimo morebitne ovire v ustih. Dlan dominantne roke položimo na sredino prsnega koša, čez njo položimo drugo roko in prepletemo prste, nato izvedemo 30 stisov prsnega koša, pri vsakem stisu pa naj se prsni koš ugrezne za 4−5 centimetrov. Pomembna je hitrost masaže, ki naj bo 100 stisov na mninuto. Po 30 stisih prsnega koša damo dva umetna vpiha, znova sprostimo dihalno pot in zatisnemo nosnici, normalno vdahnemo in 2-krat vpihnemo, da se prsni koš dvigne.
Če nismo zmožni ali ne želimo dajati umetnega dihanja, je koristna tudi nepretrgana zunanja masaža srca. 30 stisov prsnega koša in dva vpiha izvajamo nepretrgoma, dokler poškodovanec ne začne normalno dihati (takrat ga namestimo v stabilen bočni položaj) oziroma dokler ne prispejo reševalci.
Pojdite na tečaj prve pomoči!
Naj dodamo, da je treba znanje prve pomoči kontinuirano obnavljati v različnih starostnih obdobjih. Prve pomoči se namreč ne moremo naučiti zgolj iz priročnikov, ampak se je najučinkoviteje naučimo na tečajih, kjer na praktičnih primerih oskrbimo poškodbe in si pridobimo veščine prve pomoči. Tudi zato je na mestu spodbuda, da se vključite v osvežitvene tečaje prve pomoči, saj utegnete s takim znanjem komu rešiti življenje.
Preberite si več na to temo, v članku Ko pomoč prikliče sodobna tehnologija.
Zapisala: Katja Željan
Prvič obljavljeno v reviji Sončnica, november 2022
Foto: Pixabay