»Spremembe so edina stalnica v našem življenju in če želimo biti v koraku s časom, se moramo hitro prilagajati,« pravi prof. dr. Ana Krajnc, ustanoviteljica in predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) in zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani.
Starejši se morajo veliko prilagajati
»Ne le mladi, tudi starejši so tisti, ki se morajo, če želijo ohraniti kakovost življenja, še posebej hitro in veliko prilagajati. Prva taka preizkušnja je upokojitev, ko se življenje zelo in nenadno spremeni: izprazni se dom, ni več delovnih povezav, izginejo medosebni odnosi. Po upokojitvi upokojenci ne sodelujejo več pri javnem odločanju in se morajo ne glede na svoje potrebe prilagajati tistim, ki o njih odločajo. Govorimo o družbeni izločenosti starejših, zato mnogim starejšim karantena ni bila tako tuja,« poudari prof. dr. Ana Krajnc. »K brezbrižnosti do ukrepov zaradi epidemije so prispevala tudi depresivna stanja starejših in življenje brez ciljev v odvisnosti od drugih, ki pogosto nastopi ob upokojitvi, ko ljudje ne vidijo več smisla.«
Nova podoba starosti v času digitalizacije
»V Sloveniji pa se je pokazala tudi druga plat medalje pri starejših, ki že živijo novo podobo starosti v dolgoživi družbi. Hitro so se oprijeli novega načina komuniciranja po digitalnih poteh,« ugotavlja prof. dr. Ana Kranjc. Tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje so se hitro prilagodili novi situaciji in svojim starejšim študentom avgusta in septembra lansko leto omogočili brezplačno usposabljanje s področja računalništva za osebno digitalno pismenost. Postopoma so na začetku novega študijskega leta 2020/21 nastajale študijske skupine, ki so potekale po spletni aplikaciji Zoom.
»Digitalna pismenost je potrebna vsem ljudem, saj živimo v digitalni družbi. Mreža SUTŽO se v skladu s svetovnimi organizacijami za starejše trudi, da zmanjša prepad med digitalno pismenostjo starejših in ostalimi generacijami. Človek uporabe računalnika in drugih pametnih naprav ne potrebuje le za delo in službo, ampak za življenje. Morda je najbolj koristna starim, saj jim lahko omogoči samostojno življenje v pozni starosti kljub zdravstvenim težavam ali telesnim omejitvam. Nova znanja o digitalizaciji jim bistveno izboljšajo varnost, način življenja in osebno samostojnost,« je prepričana prof. dr. Ana Kranjc.
Korona – priložnost za izboljšanje življenja
Prof. dr. Ana Kranjc pravi, da je korona prinesla ljudem več časa za izboljšanje kakovosti sožitja z najbližjimi ali pa odkrila, da družina, intimna skupnost, ne funkcionira. Čim prej, tem bolje! Pretresla je tudi odnose in realnost starejših, zato so začeli iskati nove rešitve. Pridobljeni čas je dal ljudem možnost, da se poglobijo vase, poskrbijo za pridobivanje novih znanj, izboljšanje medosebnih odnosov in okusijo prednosti digitalne družbe. Dejavni ljudje, ki po upokojitvi aktivno nadaljujejo svoje življenje in se niso vdali socialni odrinjenosti, niso čutili osame ali dolgočasja, nasprotno: zaradi toliko želja in novih izzivov jim je primanjkovalo časa. Še nikoli niso toliko storili zase kot prav v času korone v zadnjem letu.
Novi izzivi in nove možnosti so se ponudile tudi ostalim generacijam. »Ker stopamo na neznana, nova področja pri načinu učenja, sporazumevanja, stikov in življenja nasploh, zaradi strahov pred neznanim govorimo samo o težavah in ‚črnih posledicah’ korone. K temu nas dnevno silijo predvsem mediji. V ilustracijo: učenje na daljavo je bilo najpomembnejša šola za učence − od poučevanja so prešli k samostojnemu učenju,« razlaga prof. dr. Ana Kranjc. V življenju in za vseživljenjsko učenje potrebujejo predvsem slednje.
Zapisala: Petra Bališ, univ. dipl. andragoginja
Prvič objavljeno v reviji Sončnica, priloga Duševno zdravje 2021.
Foto: UŽTO