O osteopeniji ne slišimo prav veliko, čeprav doleti veliko ljudi, predvsem žensk po 50. letu starosti.
Osteopenija pomeni zmanjšanje mineralne gostote kosti, ko kosti postajajo bolj krhke in manj prožne. Znatno poveča tveganje za razvoj osteoporoze, zato je velikega pomena, da jo pravočasno prepoznamo in ustrezno ukrepamo.
Osteopenijo lahko zanesljivo dokažemo le z merjenjem mineralne gostote kosti, na katero nas po presoji lahko napoti osebni zdravnik, na voljo je pa tudi kot samoplačniška storitev.
S prepoznavanjem in s pravilnimi ukrepi lahko potek nadaljnjega zmanjševanja mineralne gostote kosti zaustavimo ali vsaj zmanjšamo, s čemer zmanjšamo tveganje za razvoj osteoporoze in z njo povezana tveganja.
Kaj se dogaja z našimi kostmi tekom življenja
Zdrava kost je živa, trda in prožna struktura, ki se vse življenje obnavljaja z neprestanim procesom razgradnje in gradnje kostnine. V obdobju rasti tvorba kostnine prehiteva njeno razgradnjo in okrog 20-25 leta so naše kosti najbolj čvrste oziroma imajo največjo kostno maso, ki pa ni pri vseh ljudeh enaka. Izsledki raziskav kažejo, da imajo ljudje, ki so se v otroštvu in mladosti ukvarjali s športom, načeloma močnejše kosti. Kostna masa se potem nekaj let ne bistveno spreminja, s staranjem pa se ravnožje obeh procesov poruši, proces razgradnje kosti prevlada in zato le te postajajo z leti manj goste in manj čvrste. Tudi hitrost razgradnje kosti ni pri vseh ljudeh enaka, poleg genetike vplivajo še številni drugi faktorji kot so hormoni in različni lokalni dejavniki, velik vpliv ima tudi gibanje.
Redna telesna vadba je eden izmed najpomembnejših dejavnikov, preko katerih lahko vplivamo na povečevanje, ohranjanje in preprečevanje izgube kostne mase ter mineralne gostote kosti skozi celo življenje.
Kaj je torej osteopenija?
Osteopenija je stanje zmanjšane mineralne gostote kosti in je dejavnik tveganja za razvoj osteoporoze. Do osteopenije pride zaradi porušenega razmerja med izgubljeno in obnovljeno kostno maso in je pogosta pri ljudeh, starejših od 50 let, posebej pri ženskah ob začetku menopavze.
Osteopenijo ugotavljamo z merjenjem mineralne gostote kosti, katere meritve so izraženi v gramih / kvadratni centimeter. Zdravnik izmerjene vrednosti primerja s standardnimi vrednostmi, ki so določene za vsako starost posebej. Odstopanje do ene enote navzdol je še v mejah normale, odstopanje med 1 in 2,4 je značilno za osteopenijo, odstopanje za 2,5 ali več pa pomeni osteoporozo.
Kaj so razlogi za razvoj osteopenije?
Vzroki za pojav osteopenije in osteoporoze so številni. Po 40. letu starosti se začne mineralna kostna gostota pri obeh spolih zmanjševati za 0,5–1 % na leto, še bolj intenzivno pri ženskah neposredno po menopavzi. Ob nastopu menopavze namreč pride do padca hormonov estrogenov, ki sicer stimulirajo aktivnost kostnih celic, ki izgrajujejo kostnino. Bolj so ogrožene ženske z nežno konstitucijo.
Kostna masa je v veliki meri odvisna tudi od dednih dejavnikov, zato so podatki o morebitnih zlomih kolka pri starših zelo pomembeni pri oceni tveganja za razvoj osteopenije.
Med pomembne dejavnike tveganja, na katere lahko vpliva vsak posameznik, spadajo kajenje, prekomerno uživanje alkohola, enolična prehrana in telesna nedejvnost. Tudi uporaba nekaterih zdravil lahko vpliva na znižanje kostne gostote.
Kaj ob ugotovljeni osteopeniji lahko storimo sami?
Diagnosticirano osteopenijo moramo razumeti kot oranžno opozorilno luč. Nadaljne izgube kostnine sicer ne moremo povsem preprečiti, lahko jo pa upočasnimo in se z veliko verjetnostjo izognemo napredovanju v stanje osteoporoze. Aktivno zdravljenje z zdravili v tej fazi običajno ni potrebno, veliko pa lahko naredimo z vnosom primerne prehrane, dodajanjem vitamina D in predvsem z zadostno telesno aktivnostjo.
Vsekakor je izjemnega pomena nadaljnje redno spremljanje sprememb mineralne gostote kosti, da se v primeru napredovanja v osteoporozo čim prej začne ustrezno zdravljenje tudi z zdravili.
Primerna prehrana, vitamini in minerali
Na proces izgradnje kosti lahko vplivamo s primerno prehrano, ki je bogata s hranili, pomembnimi za okostje.
Kalcij je eden najpomembnejših mineralov v našem telesu in če ga v telo vnašamo premalo, se sprošča iz kosti, kar vodi v zmanjšnje mineralne gostote kosti. Priporočen vnos kalcija oziroma njegove potrebe po kalciju se tekom življenja spreminjajo, več ga potrebujemo v obdobju rasti in kasneje v starosti, ko se kalcij iz hrane slabše absorbira. Pri osebah z ugotovljeno osteopenijo je priporočena vrednost 1500 mg na dan. Najbolj enostavno in naravno je zaužiti predpisano dnevno količino kalcija s hrano. Kalcij najdemo v mleku in mlečnih izdelkih, jajcih, stročnicah in zelenjavi. Na voljo so tudi številna prehranska dopolnila, v katerih je kalcij v obliki karbonata ali citrata, ki ga telo lahko bolje izrabi. S prehranskimi dopolnili moramo biti previdni, saj preveč kalcija lahko vodi tudi v povečano tveganje za razvoj kalcinacij, ki so v pri starejših precej pogoste.
Magnezij je mineral, ki ima prav tako pomembno vlogo pri ohranjanju zdravih kosti in deluje v tesni navezi s kalcijem. Priporočena količina magnezija je 300 mg do 500 mg dnevno. Veliko magnezija je v oreščkih, semenih, temnolistnati zelenjavi in polnozrnatih stročnicah.
Vitamin D je zagotovo najpomembnejši vitamin za zdrave kosti. Poleg ohranjanja kostne gostote ima vpliv tudi na pojav srčno-žilnih, vnetnih in malignih bolezni, v zadnjem času ugotavljajo tudi njegov vpliv na proces staranja. Glavni vir vitamina D je sinteza vitamina D3 v koži pod vplivom UVB žarkov, pri čemer zadostuje 15 minutno izpostavljenost soncu dnevno. Vitamin D dobimo tudi s hrano, kar je posebej pomembno v jesenskem in zimskem času.
Vitamin D2 (ergokalciferol) je rastlinskega izvora in ga v naravi najdemo v nekaterih gobah, vitamin D3 (holekalciferol) pa zaužijemo s hrano živalskega izvora (mastne ribe, sir, jajca).
Izsledki raziskav kažejo, da ima veliko število žensk v menopavzi izrazito pomanjkanje vitamina D, zato priporočajo dodajanje tega vitamina praktično vsem ženskam po 50 letu starosti. Pomanjkanju vitamina D so izpostavljeni tudi vegetarijanci.
Vitamin K Izsledki zadnjih raziskav kažejo tudi na pomen vitamina K. Že dolgo je znan pomemben vpliv na strjevanje krvi, izsledki nedavnih raziskav pa potrjujejo tudi njegovo vlogo v procesu izgradnje kosti. Vitamin K je prisoten v dveh oblikah, vitamin K1 dobimo v zeleno listni zelenjavi, borkoliju, brstičnem ohrovtu, vitamin K2 pa je prisoten v jajcih, trdem siru in mesu.
Telesna aktivnost
Telesna vadba je izjemnega pomena za vzdrževanje zdravih kosti in mišic, ki podpirajo naš skelet. Proces naravnega obnavljanja kosti je namreč močno odvisen od mehanskih obremenitev, ki jim je kost izpostavljena. Ob obremenitvah kosti se aktivirajo kostne celice, ki so odgovorne za izgradnjo kosti in prav zato je vadba eden izmed dejavnikov, ki pomembno vplivajo na izgradnjo in vzdrževanje močnih kosti.
Za vzdrževanje ali izboljševanje mineralne kostne gostote, mišične moči, gibljivosti in mobilnosti imajo pomemben vpliv vadbe s silo lastne teže, vadbe za moč in vadbe za ravnotežje.
Za same kosti so pomembne predvsem tiste telesne aktivnosti, pri katerih kosti in mišice delujejo proti težnosti in skozi gibanje na kost povzročajo vibracije. Takšne aktivnosti so hoja, tek, ples, razni poskoki, vaje z utežmi in različni športi z žogo. Pozitiven vpliv imata tudi pilates in joga, pri čemer pa se moramo izogibati hitrih in močnih upogibov trupa, predvsem v prsnem predelu.
Na spletu je na voljo precej prikazov vadb, posebej primernih za osebe z osteopenijo. Pomembno je, da je vadba redna in dovolj intenzivna, seveda prilagojena zmožnostim posameznika.
Prepoznavanje stanja osteopenije in pravilno ukrepanje z upoštevanjem vseh priporočil pomembno zmanjša tveganje za nastanek osteoporoze ter morebitne zaplete.
Zapisala: Julijana Godina