Osteoporoza je danes eden glavnih zdravstvenih problemov evropskih držav. Samo v Sloveniji se letno zgodi okrog 16.000 osteoporoznih zlomov, kar nas po zadnjih ocenah stane približno 56 milijonov evrov.
Večina denarja gre za neposredno oskrbo zlomov in za rehabilitacijo po zlomih, le manjši del pa za zdravila, s katerimi skušamo te zlome preprečiti.
Slovenija naj bi bila med tistimi evropskimi državami, v katerih se bo število osteoporoznih zlomov zaradi staranja prebivalstva najbolj povečalo in bo leta 2025 doseglo številko 22.000 letno s povišanjem stroškov na okrog 77 milijonov evrov.
Obeta se nam torej prava epidemija zlomov
Če jo želimo zajeziti, moramo zdravstveno politiko s skupnimi močmi prepričati, da naj osteoporoza postane ena glavnih zdravstvenih prioritet v državi. Le tako bo na voljo več denarnih sredstev.
Strokovno podlago za ukrepanje že imamo. To so smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze, ki smo jih objavili lansko leto. V skladu z zadnjimi znanstvenimi dognanji smernice pri odločitvi za zdravljenje upoštevajo stopnjo tveganja za zlom ali klinično diagnozo osteoporoze.
Diagnoza osteoporoze na podlagi merjenja kostne gostote z DXA, ki je bila ključna za ukrepanje vse do nedavnega, je manj pomembna. Že kar nekaj časa namreč vemo, da večino osteoporoznih zlomov pravzaprav doživijo bolniki, ki sploh nimajo osteoporoze na DXA.
Tveganje za osteoporozne zlome lahko enostavno in brezplačno izračunamo s pomočjo računalniškega orodja FRAX, ki ga je razvila Svetovna zdravstvena organizacija.
Na podlagi FRAX smo skupaj z družinskimi zdravniki nedavno izdelali tudi protokol za vodenje bolnikov z osteoporozo v referenčnih ambulantah, ki je dobil zeleno luč na vseh
strokovnih komisijah in naj bi v praksi zaživel še letos jeseni.
Projekt postavlja skrb za zdrave kosti ob bok preprečevanju bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, astme, depresije in še nekaterih drugih pomembnih zdravstvenih problemov.
Dosedanje tuje izkušnje namreč kažejo, da lahko s povezovanjem in sistematičnim delom učinkovito preprečimo osteoporozne zlome, obenem pa prihranimo precejšnja finančna sredstva.
Dodatna sredstva bodo nujna, če bomo želeli na področju osteoporoze ohraniti sedanjo zelo dobro dostopnost do vseh zdravil na zeleni recept, ki nam jo upravičeno zavidajo v
marsikateri drugi evropski državi.
V bližnji prihodnosti bodo namreč na voljo nova zdravila za zdravljenje osteoporoze, ki so v raziskavah zelo učinkovito zmanjšala tveganje za osteoporozne zlome. In ne nazadnje: epidemije osteoporoznih zlomov zagotovo ne bomo zajezili zdravniki sami.
Uspeh si lahko obetamo le v dobrem sodelovanju z bolniki in društvi. Glede na odlično skupno delo do sedaj menim, da smo lahko kljub tako zahrbtnemu nasprotniku, kot je osteoporoza, vendarle optimistični in upamo, da se negativne napovedi glede porasta števila zlomov pri nas ne bodo uresničile.
Zapisal: doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., endokrinolog, Univerzitetni klinični center Ljubljana; prvič objavljeno 2015