Moški in osteoporoza – dejavniki tveganja in preventivni ukrepi

Osteoporoza je in še vedno ponekod velja za bolezen žensk. Temu ni tako. Moški pogosto obolevajo in tudi umirajo zaradi njenih posledic. Kako bi lahko to preprečili?

Dolga leta je osteoporoza veljala za bolezen žensk. In ob dobrem načrtovanju zdravljenja te bolezni pri ženskah je čas, da se resno vprašamo, kako to storiti še pri moških,“ je Peter Ebeling, član upravnega odbora Mednarodne fundacije za osteoporozo, pred leti zapisal ob izdaji brošure o osteoporozi pri moških. Od takrat se ni veliko spremenilo. Še vedno se premalo govori o osteoporozi pri moških in piše o tem, kateri moški so ogroženi in kako bolezen lahko preprečijo.

V EU 5,5 milijona moških z osteoporozo

Osteoporoza se tudi pri moških pojavlja v dveh oblikah:

  • kot primarna ali
  • sekundarna, slednja je pri moških največkrat posledica jemanja kortikosteroidov ali zdravljenja raka prostate.

Posledice nezdravljene osteoporoze so pri obeh spolih enake: zlomi in zmanjšana kakovost življenja. Razlika je le v tem, da je bilo zaradi nižje življenjske dobe, in doslej manjše pojavnosti osteoporoze, zlomov pri moških manj.

A raziskave so pokazale na povečano število zlomov kolkov pri moških tudi v zahodnem delu sveta, kjer na splošno velja, da je zdravljenje osteoporoze dostopnejše in so se številke zlomov kolkov pri ženskah že ustavile ali celo padajo.

Po podatkih poročila Mednarodne fundacije za osteoporozo je leta 2010 v Evropski uniji živelo 5,5 milijona moških z osteoporozo (op. novejših podatkov žal nismo našli).

Kar 1,2 milijona moških Evropejcev pa je že doživelo osteoporozni zlom, med njimi 168.000 zlom kolka. Zlomom so po zbranih podatkih najbolj podvrženi moški v Nemčiji, Veliki Britaniji, Italiji in Franciji.

Bolj zaskrbljujoč je podatek, da je neposredno zaradi zlomov kosti (v obdobju enega leta po zlomu) v tem letu umrlo več kot 20.100 moških. Projekcije za Evropsko unijo nadalje napovedujejo, da se bo število zlomov do leta 2025 povečalo za tretjino, kar pomeni 1,6 milijona zlomov moških kosti na leto, stroški (zdravljenje, izgubljena kakovostna leta življenja) pa se bodo povzpeli na nepredstavljivih 16 bilijonov evrov.

Moški dlje časa ohranjajo višjo kostno gostoto

Tako pri moških kot pri ženskah kostna masa doseže svojo največjo trdnost med 20. in 30. letom starosti. Za oba spola tudi velja, da posameznik k svoji kostni gostoti največ prispeva v otroštvu in mladosti.

Pomembni so telesna aktivnost, s kalcijem bogata hrana, zadosten vnos vitamina D in proteinov. Med 10. in 12. letom starosti skorajda ni razlike med kostno gostoto dečkov in deklic, v času pubertete pa se kostna masa močneje okrepi pri fantih.

K temu pripomorejo rastni in spolni hormoni. Medtem ko moški spolni hormoni ali androgeni (glavni predstavnik je testosteron) povečujejo kostno gostoto, jo esterogeni, ki so večinoma prisotni pri ženskah, zmanjšujejo.  Zato imajo moški praviloma močnejše kosti in večjo kostno gostoto kot ženske. 

Glavna naloga moških in žensk po dvajsetem letu starosti je, da čim dlje obdržijo svojo pridobljeno kostno gostoto. A moškim ob zdravem načinu življenja to lahko uspeva dlje, saj je že v izhodišču njihova kostna gostota višja.

Študije sicer kažejo, da moškim zelo hitro po doseženi najvišji kostni gostoti začne ta tudi upadati. Po podatkih ene od švedskih raziskav predvidevajo, da moški do petdesetega leta tako izgubijo četrtino svoje mineralne kostne gostote. A ker za razliko od žensk obstaja pri moških dlje časa ravnovesje med aktivnostjo dveh za osteoporozo pomembnih celic − osteoblastov in osteoklastov, je tudi kostna gostota pri moških dlje časa na višji ravni. Kost se kljub navidezni nespremenljivosti namreč ves čas gradi in razgraja.

Gradnjo kosti omogočajo celice osteoblasti, razgradnjo pa celice osteoklasti. Starostno pogojena izguba kostne mase pri moških znaša 0,5% letno, pri ženskah pa 1% letno. Upadanje kostne gostote se pri ženskah pospeši z začetkom menopavze. Tedaj se jim kostna gostota zmanjšuje 1-2% letno, v prvih 5-8 letih po menopavzi pa lahko doseže celo 3-5% zmanjšanje letno.

Po sedemdesetem …

Po sedemdesetem letu se začne tudi pri moških kostna gostota pospešeno zmanjševati, tedaj tudi moški postanejo ranljivejši za zlome kosti in se približajo približno takšnemu tveganju, kakor ga imajo ženske ob začetku menopavze.

Najpogostejši vzroki za osteoporozo pri moških

Najpogostejši vzroki za osteoporozo pri moških so:

  • dolgotrajno jemanje kortikosteroidov (več kot 5 mg na dan več kot 3 mesece),
  • prekomerno uživanje alkoholnih pijač (več kot 2 merici na dan) za 38% poveča možnost za zlom katerekoli kosti in za 68% pogosteje prispeva k zlomu kolka,
  • primarno ali sekundarno pomanjkanje hormona testosterona (pod 300 ng/dL),
  • nezadosten vnos kalcija (manj kot 600 mg na dan),
  • pomanjkanje vitamina D,
  • kajenje,
  • pozitivna družinska anamneza.

Kdo naj si moški izmeri mineralno kostno gostoto oziroma oceni tveganje za zlom?

Oceno za zlom (FRAX) ali mineralno kostno gostoto naj si vsekakor izračunajo oziroma izmerijo moški po petdesetem letu starosti, ki so že utrpeli zlom kot posledico padca s stojne višine ali nižje.

Endokrinološko združenje Združenih držav Amerike pa priporoča, da naj bi si mineralno kostno gostoto izmerili tudi moški, ki prekomerno uživajo alkoholne pijače, kadijo, so nadpovprečno fizično aktivni, imajo motnje hranjenja in nizek indeks telesne mase, imajo pomanjkanje vitamina D, trpijo za malabsorpcijo, imajo kronično ledvično bolezen, kronično obstruktivno pljučno bolezen ali še kake druge specifičnebolezni.

Kako moški lahko preprečujejo osteoporozo?

Podobno kot ženske. Telesna vadba dokazano zmanjšuje upad kostne gostote. Moškim s povečanim tveganjem za osteoporozo endokrinologi svetujejo 30 – 40 minut hoje vsaj 3- do 4-krat na teden. Poskrbeti morajo tudi za zadosten vnos kalcija (1300 mg/dan) in vitamina D (1000 I. E./dan).

Kostna gostota skozi življenjski cikel

1-IMG_8826

Rak prostate in osteoporoza

Sekundarna osteoporoza se pri moških pogosto pojavlja kot posledica zdravljenja raka prostate. Tega pogosto zdravijo s tako imenovano ADT terapijo, pri kateri z odvzemom hormonov androgenov preprečujejo nastanek moškega hormona testosterona, ki povzroča rast tumorja.

Je pa terapija tudi ena od glavnih dejavnikov tveganja za nastanek osteoporoze pri starejših moških. Pri moških, ki se zdravijo z omenjeno terapijo, namreč mineralna kostna gostota upada hitreje, kot bi sicer. V ameriški študiji, ki je zajela 50.000 moških z rakom prostate, so pokazali, da je 19,4 odstotka bolnikov, ki so jih zdravili z ADT terapijo, doživelo zlom. Med tistimi, ki se niso zdravili s to terapijo, je bila pojavnost zlomov manjša (12,6%).

Zbrala in zapisala: Nataša Bucik Ozebek

Vir: International osteoporosis fundation (2014) Osteoporosis in men. Why change needs to be happen. Dostopno prek: www.iofbonehealth.org.
Foto: naslovna (Joenomias) Menno de Jong iz Pixabay, Graf iz iofbonehealth.org