Kaj je debelost?
Debelost je presnovna bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu do te mere, da prizadene zdravje posameznika. Za ugotavljanje stanja prehranjenosti, podhranjenosti, čezmerne prehranjenosti in debelosti uporabljamo izračun indeksa telesne mase, za ugotavljanje trebušne debelosti pa merjenje obsega pasu.
Indeks telesne mase (ITM)
ITM predstavlja razmerje med telesno težo, izmerjeno v kilogramih, in kvadratom telesne višine, izražene v metrih (kg/m2). Indeks telesne mase je mera, ki izraža splošno stanje prehranjenosti pri odraslih in jo lahko povežemo s stopnjo tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, nekatere oblike raka. Klasifikacijo stanja prehranjenosti je objavila Svetovna zdravstvena organizacija (Preglednica 1).
Pri odraslih govorimo o čezmerni telesni teži takrat, kadar je ITM od 25 do 29,9 kg/m2, o debelosti pa takrat, kadar je ITM višji od 30 kg/m2.
Preglednica 1: Klasifikacija stanja prehranjenosti v povezavi z indeksom telesne mase (ITM)
| Stanje prehranjenosti | ITM (kg/m2 ) |
| Podhranjenost | < 18,5 |
| Normalna telesna masa | 18,5–24,9 |
| Čezmerna telesna masa | 25,0–29,9 |
| Debelost 1. stopnje | 30,0–34,9 |
| Debelost 2. stopnje | 35,0–39,9 |
| Huda (bolezenska) debelost 3. stopnje | > 40 |
Izračun indeksa telesne mase je preprost, saj potrebujemo le podatke o telesni teži in telesni višini. Na podlagi izračunane vrednosti se lahko vsak posameznik uvrsti v določen razred glede stanja prehranjenosti in na podlagi ugotovitve tudi ustrezno ukrepa. Tveganje za nastanek kroničnih bolezni je povečano pri čezmerno prehranjenih in visoko pri debelih.
Primer: Oseba je težka 80 kg in visoka 1,70 m
ITM = 80 kg : (1,70 m x 1,70 m) = 27,6 kg/m2
ITM je 27,6 kg/m2; oseba je čezmerno prehranjena in potrebuje svetovanje o zdravem življenjskem slogu in zdravem hujšanju.
Obseg pasu
Za ugotavljanje trebušne debelosti in s tem povečanega tveganja za nastanek bolezni srca in žilja, sladkorne bolezni tipa 2 in nekaterih vrst raka merimo obseg trebuha v višini popka. Pri moških naj bodo izmerjene vrednosti obsega pasu manjše od 94 cm in pri ženskah manjše od 80 cm. Če je obseg pasu pri moških večji od 102 cm in pri ženskah večji od 88 cm, se tveganje za nastanek bolezni srca in žilja zelo poveča.
Kakšni so podatki o številu čezmerno prehranjenih in debelih ljudi?
Od leta 1980 se je število debelih ljudi na svetu podvojilo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo leta 2014 na svetu 1,9 milijarde čezmerno prehranjenih in 600 milijonov debelih ljudi, starejših od 18 let. Na svetu je torej 13 % debelih odraslih, 11 % je debelih moških in 15 % debelih žensk.
Kakšne zdravstvene težave povzroča debelost?
Debelost predstavlja tudi v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, saj zmanjšuje dolžino in kakovost življenja s pojavom različnih obolenj. Debelost je povezana s povečanim tveganjem za nastanek bolezni srca in žilja, sladkorne bolezni tipa 2, različnih vrst raka, zvišanega krvnega tlaka. Prav tako predstavlja dejavnik tveganja za nastanek jetrnih bolezni, žolčnih kamnov, osteoartritisa, dermatoloških sprememb, nevroloških in hormonskih motenj ter psihosocialnih posledic.
Epidemiološke in eksperimentalne raziskave kažejo, da je debelost v povezavi s preobilno in energijsko gosto hrano ter telesno nedejavnostjo vodilni dejavnik tveganja pri nastanku različnih oblik raka, predvsem raka na maternici, debelem črevesu, ledvicah, trebušni slinavki, požiralniku, pri ženskah v obdobju po menopavzi raka na dojkah ter limfoma in levkemije.
Kaj svetovati?
Od leta 2001 poteka v Sloveniji Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni na primarni ravni zdravstvenega varstva (NPPPSŽB). Preprosto povedano gre za preventivne programe, ki jih izvajajo v vseh ambulantah družinske medicine, kjer s pomočjo posebnih vprašalnikov, meritev, kliničnega pregleda in na podlagi laboratorijskih vrednosti krvnega sladkorja in maščob v krvi (lipidogram) ugotavljamo prisotnost dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni ter ocenjujemo tveganje za nastanek teh bolezni. Glede na ugotovitve pregleda se zdravniki družinske medicine odločamo, kako bomo ukrepali. Če dejavnikov tveganja oz. že prisotne kronične bolezni ne ugotovimo, bomo posameznika ponovno povabili na preventivni pregled čez pet let.
Če je prisotna kronična bolezen, če so prisotni dejavniki tveganja in če je tveganje za nastanek kroničnih bolezni povečano, bolniku posredujemo ustrezne informacije glede prehrane in telesne dejavnosti.
V okviru NPPPSŽB se v centrih za krepitev zdravja uspešno izvajajo zdravstveno-vzgojne delavnice za zdravo hujšanje za osebe s prisotno debelostjo (ITM >30) in za osebe, ki imajo ITM > 27,5 ter hkrati prisotno katero od kroničnih bolezni. V to zdravstveno-vzgojno obravnavo se lahko brezplačno vključijo vse osebe z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem. Centri za krepitev zdravja se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, zdravstveno-vzgojne delavnice pa potekajo pod vodstvom strokovno usposobljenih izvajalcev.
Izguba 5-10 % telesne mase dokazano izboljša zdravje. Zdravo hujšanje vključuje postopno izgubo telesne mase (0,5 – 1 kg na teden), ki jo dosežemo z zmanjšanim vnosom energije s hrano, vsaj 300 minutami zmerne telesne aktivnosti na teden in spremembo vedenjskega sloga.
Dieta z manj maščobami je standardni pristop k zmanjševanju telesne teže. Skupni vnos maščob naj bi zavzemal med 25 in 35 % celotne dnevne energijske potrebe. Alkohol je velik vir kalorij in z zmanjšanjem uživanja bi lahko pomembno prispevali k nadzoru telesne teže. Pri hujšanju priporočamo uživanje vode.
Pri hujšanju ne smemo stradati, zagotoviti moramo vnos vseh osnovnih hranil, vitaminov in mineralov. Zmanjšati moramo količino zaužite hrane in s tem tudi količino zaužitih kalorij. Uživamo pet obrokov dnevno, iz prehrane izločimo odvečne maščobe, sladke in slane prigrizke. Dolgoročno bomo pri hujšanju uspešni le, če bo spremenjenemu načinu prehranjevanja pridružena tudi telesna dejavnost.
Nekaj praktičnih nasvetov za hujšanje:
- Za žejo uživajte vodo in nesladkane čaje.
- Izberite manj mastno mleko in mlečne izdelke.
- Uživajte veliko zelenjave.
- Izbirajte pusto meso, pred pripravo odstranite vidno maščobo.
- Hrano pripravljajte na načine, ki ne zahtevajo uporabe dodatnih maščob.
- Dan začnite z zajtrkom.
- Uživajte čim manj sladkorjev, maščob in soli.
- Ne uživajte alkohola.
Pripravila: Prim. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka družinske medicine
Prvič objavljeno v reviji Sončnica, maj 2015
Fotografija: Pixabay