Vedno nas zanimajo zgodbe bolnic. Kako so odkrile svojo bolezen in kako danes živijo. Ivana Petan nam je svojo osebno zgodbo že zaupala. Danes beremo njeno nadaljevanje.
Že 16 let je od tega, ko sem prvič obiskala ambulanto za osteoporozo in opravila meritev kostne gostote. Diagnoza osteoporoza je bila zame nepričakovana, ker sem bila prepričana, da zelo zdravo živim.
Navodila zdravnika o jemanju zdravil in prehrani ter gibanju so bila jasna, upoštevala sem vse, kar mi je bilo naročeno. Po štirih letih se mi je stanje izboljšalo, tako da je bila nadaljnja diagnoza le še osteopenija. Ostala sem na vitaminu D3 in kalciju.
Ves čas sem zelo pazila na prehrano, o tem sem veliko prebrala, hodila sem tudi na predavanja, ki jih je organiziralo Društvo za preprečevanje osteoporoze Posavje.
In danes? Veliko sem na svežem zraku, saj imam to srečo, da stanujem na deželi in ob lepem vremenu sem ves dan zunaj. Rada hodim, zato sem tudi članica Planinskega društva Brežice, s katerim opravimo enkrat tedensko tri do štiri ure hoje po bližnjih gričih. Tako svoje kosti uspešno vzdržujem v stanju osteopenije.
Zadnjo meritev kostne gostote sem imela pred letom dni. Ta hip nas pestijo druge težave – covid-19. Druženja ni več, pogovarjamo se le po telefonu. Dnevno opravim nekaj krajših sprehodov v naravi, družbo pa mi delajo ptički s svojimi koncerti z drevesnih krošenj in srnice, ki mi pridejo v bližino. Upam in želim si, da bi to stanje s koronavirusom čim prej minilo, da se življenje spet normalizira po ustaljenih tirnicah. Ker spadava oba z možem v rizično skupino, se strogo drživa ukrepov, ki jih odgovorni za zajezitev širjenja bolezni dnevno sporočajo po medijih.
Zapisala: Ivana Petan
Foto: Cock-Robin, Pixabay
Preberite tudi: