Zgradimo močnejše kosti
»Slogan letošnje kampanje ob svetovnem dnevu osteoporoze Zgradimo močnejše kosti nas spodbuja k aktivni skrbi za zdravje naših kosti. Osteoporozo namreč lahko preprečimo in tudi uspešno zdravimo,« so poudarili na današnji novinarski konferenci Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije ob svetovnem dnevu osteoporoze.
»Po oceni Mednarodne fundacije za osteoporozo je bilo leta 2019 v Sloveniji 100.000 bolnic in 25.000 bolnikov z osteoporozo. To je 5,4 odstotka vseh prebivalcev v Sloveniji. Slabih 60% žensk, ki so visoko ogrožene za osteoporozne zlome, pri moških pa je ta odstotek še nekoliko višji, se ne zdravi, zato je izredno pomembna preventiva. Vsaka tretja ženska in vsak šesti moški, starejša od 50 let, bosta do konca življenja utrpela vsaj en osteoporozni zlom, delež starejših pa naglo narašča, zato osteoporoza postaja eden glavnih zdravstvenih problemov razvitih družb,« je dejal endokrinolog prof. dr. Tomaž Kocjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Pravo breme osteoporoze so namreč padci oziroma zlomi kosti, ki lahko vodijo v omejitve gibalnosti ali celo v invalidnost. »Najpogostejši osteoporozni zlomi so zlomi zapestja, vretenc, kolka in proksimalne nadlahtnice. Akutna obravnava je stvar kirurga, sledi pa izključitev sekundarnih vzrokov osteoporoze, ocena tveganja za zlom, lahko tudi meritev mineralne kostne gostote, potem pa zdravljenje,« je povedal prof. dr. Kocjan. Skupni stroški osteoporoznih zlomov v letu 2019 v Sloveniji so bili po njegovih besedah ocenjeni na slabih 96 milijonov evrov.
Zgodnje odkrivanje osteoporoze je ključno
Zato je izredno pomembno zgodnje odkrivanje bolnikov s povečanim tveganjem za nastanek osteoporoznih zlomov in ustrezno zdravljenje.
»V ambulantah družinske medicine izvajamo presejanje vseh starejših od 60 let, s katerim ugotavljamo tveganje, da bo posameznik v naslednjih desetih letih utrpel osteoporozni zlom. Presejanje je sistematično, saj je vključeno v program Integrirane preventive kroničnih bolezni. V ambulantah ga izvajajo diplomirane medicinske sestre s pomočjo računalniškega programa FRAX, ki je prosto dostopen na spletni strani http://www.shef.ac.uk/FRAX/. Z njim lahko za vse ženske po menopavzi in za moške nad 50 let izračunamo, kolikšna je verjetnost, da bodo v naslednjih desetih letih utrpeli enega od štirih najpogostejših osteoporoznih zlomov,« je opisala prim. Jana Govc Eržen, družinska zdravnica in predstojnica Zdravstvene postaje Vojnik ZD Celje, sicer nacionalna koordinatorka za preventivo kroničnih nenalezljivih bolezni odraslih NIJZ.
Kdaj brezplačne meritve kostne gostote?
Delež neodkritih bolnikov si prizadeva zmanjšati tudi Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, predvsem z ozaveščanjem.
»Vedenje o osteoporozi želimo tako razširiti, da se bo vsak, ko pride v določeno starost, sam zavedel, da bi bilo dobro opraviti meritev kostne gostote ali vsaj preveriti svoje dejavnike tveganja. Želimo si tudi, da bi zdravniki v splošnih ambulantah večkrat pomislili na osteoporozo. Če bi uspeli doseči še brezplačne meritve mineralne kostne gostote za ljudi s povečanim tveganjem, pa bi zares lahko govorili o uspehu. Zveza si namreč že desetletje prizadeva doseči brezplačno merjenje mineralne kostne gostote ljudem s povečanim tveganjem za osteoporozo in ženskam po 65. letu. Že pred leti je peticijo v ta namen podpisalo 15.000 podpornikov, namera pa pri zdravstvenih oblasteh še ni uresničena,« je poudarila Janja Rednjak, predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije.
Pravo breme osteoporoze so zlomi
Vseh bolnikov z osteoporozo namreč ne odkrijemo pravočasno, številne odkrijejo šele po osteoporoznem zlomu.
»Pogosto smo travmatologi prvi bolnikov stik s t. i. osteoporoznim zlomom. Njihovo zdravljenje pričnemo na travmatološkem oddelku. Bolnišnično zdravljenje večinoma vključuje operativni poseg. Poleg oskrbe zloma opravimo še dodatne preiskave z namenom izključevanja sekundarnih vzrokov osteoporoze in začetno zdravljenje ter svetovanje bolniku glede sekundarne preventive. Po potrebi sledi obravnava in zdravljenje bolnika s strani zdravnikov drugih strok ter vodenje pri družinskemu zdravniku. Pri hospitaliziranih bolnikih se poslužujemo multidisciplinarnega pristopa, saj je pogosto osteoporozni zlom kolka le ena izmed pomembnih diagnoz, ki potrebuje zdravljenje,« je dejal travmatolog Anej Ražem s Travmatološkega oddelka Splošne bolnišnice Izola.
Prim. Govc Eržen je poudarila, da je zaskrbljujoč prav zlom kolka. »Raziskave kažejo, da bolniki po zlomu kolka zasedejo več kot 20 % vseh postelj na travmatoloških oddelkih. Približno polovica teh bolnikov kasneje ne bo več sposobnih za samostojno življenje, ena petina pa jih umre v prvem letu po zlomu,« je dejala in poudarila pomen sekundarne preventive.
Travmatolog Ražem sicer ocenjuje, da se je sekundarna preventiva v Sloveniji z vse boljšim ozaveščanjem bolnikov, svojcev in javnosti izboljšala. »A zdravniki si ob tem prizadevamo za sistemske rešitve, ki bi omogočale še bolj dostopno preprečevanje in obravnavo teh bolnikov. Trenutno ozaveščanje in sekundarna preventiva ležita pretežno na plečih družinskih zdravnikov in referenčnih medicinskih sester, ki so že tako prekomerno obremenjeni. Morda bi k temu pripomogla še dodatna vključitev specialistov drugih strok oziroma uvedba specialistov geriatrije v prihodnosti,« je predlagal Ražem.
Zgodba none Marije
Po podatkih Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije se na svetu zaradi osteoporoze vsake tri sekunde zgodi en zlom1. Mednarodna fundacija za osteoporozo pa ocenjuje, da se samo v Evropi več kot 12 milijonov ljudi, ki so visoko ogroženi zaradi osteoporoznih zlomov, ne zdravi2. Z zlomom kolka ali hrbtenice je samo v Evropi povezanih skoraj četrt milijona smrti2.
Poleg tega, da lahko bolniki zaradi osteoporoznega zloma izgubijo svojo neodvisnost in postanejo breme najbližjim, to hkrati pomeni velike stroške za zdravstvene blagajne držav.
Travmatolog Ražem je predstavil poljudnoznanstveno zloženko z informacijami za bolnike in svojce po osteoporoznem zlomu kolka, ki jo je pripravilo Društvo travmatologov Obale in Krasa. »Zloženka vsebuje strokovne informacije o zlomih kolka in osteoporozi ter se prepleta z zgodbo »none Marije«, ki se ji zgodi omenjena diagnoza. S takim načinom podajanja informacij smo še bolj želeli tematiko približati ljudem v našem okolju.«
Za preprečevanje najtežjih posledic osteoporoze pa je ključna odgovornost posameznika. »Skrbimo za 5 korakov do zdravih kosti: za telovadbo, zdravo prehrano, zdrav življenjski slog, omejevanje dejavnikov tveganja in meritve kostne gostote. Ko pa že enkrat pride do osteoporoze, je pomembno, da zaupamo zdravnikom in se dosledno držimo predpisane terapije. Čeprav se navzven ne vidi nobena sprememba, nam bodo kosti hvaležne,« je poudarila Janja Rednjak, predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije.
Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije
V zvezo je vključenih 18 društev, ki so v veliko oporo bolnikom z osteoporozo in delujejo po vsej Sloveniji. »Naše delo je usmerjeno v obveščanje, izobraževanje in spodbujanje mladih in starejših, žensk in moških, da bi svojim kostem posvečali več pozornosti takrat, ko so še zdrave. Društva izvajajo razne skupne vadbe, prilagojene osteoporoznim bolnikom, srečanja članov, izlete in različne družabne dejavnosti. Vodijo jih prostovoljke v društvih in so del programa, s katerim manjšamo tegobe vse večje socialne izključenosti naših bolnih in starejših članov. Po osteoporoznem zlomu pa so dragocena naša izobraževanja o zagotavljanju večje varnosti v domovih, s čimer želimo preprečiti padce, ki lahko vodijo v gibalno oviranost in izgubo samostojnosti. Skratka, člani v društvih najdejo tako strokovno podporo kot možnost druženja, saj vsi vemo, da se na telovadbo ali pohod lažje odpravimo, če imamo družbo,« je dejala Janja Rednjak.
Ali ste vedeli
Osteoporoza je tiha in nevidna bolezen, ki povzroča boleče in pogosto obsežne posledice – je namreč vzrok za zlome kosti, ki omejujejo gibanje ali vodijo celo v invalidnost. Bolniki lahko izgubijo svojo neodvisnost in postanejo breme najbližjim. Ocenjujejo, da v Evropi vsakih 30 sekund pride do zloma zaradi krhkosti kosti1.
Med starejšimi od 50 let bosta ena od treh žensk in eden od petih moških utrpela osteoporotični zlom2. Po oceni Mednarodne fundacije za osteoporozo je v Sloveniji 100.000 bolnic in 25.000 bolnikov z osteoporozo2 – vendar se jih veliko tega sploh ne zaveda.
Zato je zgodnje odkrivanje bolnikov s povečanim tveganjem za nastanek osteoporoznih zlomov izredno pomembno, opozarjajo sodelujoči na novinarski konferenci.
Lepo vabljeni k ogledu posnetka STAvideo.
Avtor fotografij: Miran Juršič
Viri:
1. Vse kar moram vedeti o osteoporozi. Tomaž Kocjan. 4. predelana in razširjena izdaja. Dostopno na: https://osteoporoza.si/wp-content/uploads/2020/09/Osteoporoza-web.pdf
2. About osteoporosis. International Osteoporosis Foundation. 2023. Dostopno na: https://www.worldosteoporosisday.org/about-osteoporosis
Organizacijsko in tehnično izvedbo dogodka je omogočilo podjetje Amgen.
SVN-NP-1023-80002