Stres, gibanje in mi

V današnjem času je življenjski tempo izredno hiter, na vseh področjih želimo biti uspešni. Posledice vsakodnevnih naporov pa nas vodijo v stres, saj pogosto zahteve okolja presegajo naše zmožnosti. Prejšnje generacije besede stres niso poznale, medtem ko se mi z njo soočamo vsak dan.

Stres je odziv našega telesa na različne dražljaje iz okolja. Del našega odziva je gensko pogojen, del pa se ga priučimo ob različnih življenjskih situacijah. Odziv na stres ima lahko telesne, psihične ali vedenjske posledice. Razlikujemo med dobrim in slabim stresom. Kadar doživljamo spremembe kot izziv, je stres lahko pozitiven. Ravno prav stresa naše telo celo potrebuje, saj spodbudi ustvarjalnost. Prevelik stres pa je zelo škodljiv, ker poruši telesno in psihično ravnotežje ter privede do različnih bolezni, kot so srčne bolezni, težave s hrbtenico, motnje hranjenja, želodčne bolezni, težave z zbranostjo, nespečnost, depresija …

Po mnenju dr. Sonje Traven so bolezni srca, predvsem srčni napad, v razvitih državah v zadnjih nekaj desetletjih eden od vodilnih krivcev za smrt. Med najpomembnejšimi vzroki za razvoj bolezni srca navaja kajenje, neustrezno prehrano ter premalo gibanja. Vsi ti dejavniki so povezani s stresom. Prav tako domneva, da so s stresom povezani luskavica, izpuščaji in akne. Kožne bolezni so sicer redko nevarne zdravju, a povzročajo nelagodje zaradi videza. Tudi glavobol je eden od splošnih simptomov stresa. Kadar glavobol postane kroničen, je težko ozdravljiv. Dr. Travnova opozarja še na težave s hrbtenico. Vratne mišice so eno prvih mest na telesu, kjer človek občuti napetost, ki se od tu širi na grlo, čelo, ramena in ob celi hrbtenici. Take bolečine so opozorilo, da je človek pod stresom (Traven, 2005).

Za stres so značilni naslednji telesni znaki: pospešeno dihanje in bitje srca, povečanje krvnega pritiska in holesterola, zmanjšanje apetita, glavobol, skrčenje mišic, zmanjšanje odpornosti, povečanje notranjega nemira, suha koža, potenje, pozabljivost, čustveni izbruhi …

Stresu se ni mogoče izogniti, lahko pa za njegovo obvladovanje sami storimo največ. Poskušajmo odpraviti izvor težav in jih reševati sproti. Naučimo se poslušati in razumeti svoja čustva, obvladovati delovne in življenjske situacije ter načrtovati svoj čas. Bodimo odprti za podporo in razumevanje tistih, ki so nam pripravljeni pomagati. Spoznajmo sami sebe in ugotovimo, kako reagiramo na različne dražljaje, imenovane tudi stresorji. Pridobimo si samospoštovanje. Učimo se tehnik sproščanja: meditacije, joge, psihoterapije. Naučimo se vzeti čas zase. Spoštujmo meje lastnih zmogljivosti, saj se bomo tako izognili nepotrebni bolečini in stresni situaciji. Poskušajmo stres obvladati, tako da ne bo prišlo do upada našega razpoloženja ter ponavljajoče se kronične izčrpanosti.

Strokovnjaki navajajo, da igrata pri preprečevanju stresa in odpravljanju njegovih posledic pomembno

vlogo telesna aktivnost ter zdrav način prehranjevanja. Ljudje, ki se zdravo prehranjujejo in so telesno aktivni, lažje premagujejo stres, živijo dlje, so tudi umsko živahnejši in so na splošno bolj zdravi.

Izredno pomembna je redna telesna aktivnost, saj zagotavlja, da imajo škodljivi vplivi manjši učinek na zdravje. Z vsakodnevno vadbo se okrepijo mišice, srce, pljuča. Telesna aktivnost nam pomaga doseči sprostitev po napornem dnevu in izboljša splošno počutje, izberimo pa sebi primerno telesno dejavnost.

Marta Povšnar, 
Kokra

Viri in literatura:
Traven, Sonja. 2005. Premagovanje stresa. Ljubljana. GV založba.http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/stres/