Osteoporoza je veliko bolj prepoznana med evropskimi politiki kot domačimi

Mag. Mojca Kleva, evropska poslanka, članica posvetovalne skupine za osteoporozo pri EP

Mojca Kleva zase pravi, da je najprej Koprčanka. Pa čeprav je več kot polovico svojega življenja preživela med Ljubljano in Brusljem. Tam je danes evropska poslanka, kar ni naključje, saj so jo do tja vodili številni koraki in prizadevanja. Ob tem je tudi velika popotnica in svet spoznava z nahrbtnikom na rami. Vse bolj jo privlači ekološki turizem. Lani je teden dni preživela v džungli Južne Amerike med tamkajšnjimi domačini in jih učila o vodi in njenem pomenu za življenje. Po duši je torej antropologinja, a dneve ji zapolnjuje povsem drugo področje – evropske finance. V Evropskem parlamentu je članica odbora za ekonomske in monetarne zadeve, v katerem se trenutno ukvarjajo z reševanjem evra in držav v krizi. Je tudi članica odborov za regionalni razvoj in enake možnosti. Dobrovoljni in energični Koprčanki po vsem tem nekaj energije ostane tudi za osteoporozo. Z velikim veseljem se je lani odzvala pobudi naše Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije in postala članica posvetovalne skupine za osteoporozo pri Evropskem parlamentu.

Ste že vedeli kaj o tej bolezni, preden ste postali članica posvetovalne skupine za osteoporozo?Osteoporozo sem že prej poznala. V starejšem življenjskem obdobju so jo diagnosticirali skoraj vsem sorodnikom po očetovi strani. Vedela sem za bolezen in vedela sem, da sem verjetno tudi jaz nagnjena k njej, zato bom opravila vse preiskave ob pravem času. Ko pa enkrat prideš v Evropski parlament, ugotoviš, da to ni samo problem našega družinskega kroga ali samo problem Slovenije, ampak se z njim soočajo na evropski in svetovni ravni. Začelo me je zanimati, kako lahko pomagam, kaj lahko sama prispevam k izboljšanju stanja. Pomembno se mi zdi povečanje politične zavesti o problematiki osteoporoze in podpora pri sprejemanju ustrezne zakonodaje, ki mora temeljiti na najnovejših znanstvenih raziskavah. Ugotavljam, da je prav finančni vložek v raziskave in zbiranje statističnih podatkov največji problem. Brez tega pa ni pričakovati izboljšanja nacionalnih zakonov v državah članicah.

Kako ste evropski poslanici povabljeni v to skupino, na podlagi vaših zanimanj ali povsem naključno?Včlanimo se čisto prostovoljno, vsak lahko pomaga glede na svoj razpoložljivi čas in želje. Skupina deluje že od leta 2001, vsi se srečamo enkrat na leto na ekspertni skupini in tam evropski poslanci poročamo o napredku v naših državah. Zato se mi zdi zelo pomembno sodelovati z domačo zvezo, ki mi pomaga z nacionalnimi podatki in mi predstavi probleme. Številke na evropski ravni namreč predstavljajo zgolj povprečje in zelo malo povedo o dejanskih težavah doma. Že kar nekajkrat sem se dobila s predsednico Zveze, gospo Dušo Hlade Zore, in upam, da bomo tudi naprej sodelovali tako dobro kot doslej.

Kakšne so vaše naloge v okviru skupine?
Enkrat na leto se dobimo, kot sem že omenila, v okviru ekspertne skupine, vmes se srečujemo tudi z akademiki, ki nam predstavijo najnovejše raziskave glede zdravil in preventivnih ukrepov. Pogosto nas povabijo k različnim akcijam, letos denimo k akciji “Capture the Fracture” (ustavimo zlome). Mislim, da se bo tej kampanji ob svetovnem dnevu osteoporoze pridružila tudi Slovenija. V njej bomo opozarjali na zlome zaradi krhkih kosti. Takšna preventivna akcija na ravni Evrope zagotovo pritegne pozornost veliko ljudi in pripomore k boljši osveščenosti.

Je vaša naloga tudi širjenje tega znanja in vedenje na ostale poslance?
Seveda, tega si želimo. Skupina je zasnovana tako, da združuje poslance različnih političnih opcij in hkrati tudi poslance iz različnih delovnih teles Evropskega parlamenta. Tako imam možnost, da že v odborih, v katerih delujem, opozorim druge člane tudi na osteoporozo, ko se denimo pogovarjamo o zdravstvenih temah. Prav tako lahko pripravim amandma k evropskim zakonodajnim aktom. Trudimo se odpirati to temo širše, skorajda ni področja, kjer ne bi mogli vplesti tudi osteoporoze.

Bi lahko kakšno državo izpostavili kot primer dobre prakse na področju preprečevanja osteoporoze?
Denimo Anglijo. Po ukrepih in preventivnih programih je verjetno ena najboljših držav med članicami EU. Zbranih imajo zelo veliko podatkov, tudi zelo podrobnih. V vzhodni Evropi, kamor je tudi ozaveščenost o osteoporozi prišla nekoliko kasneje, imamo tega manj. To pomeni, da bo potrebno opraviti še veliko dela. Tudi pri nas. Mislim pa, da naša društva na lokalnem in nacionalnem nivoju za to naredijo zelo veliko, mogoče celo več kot država. Opažam, da gresta osveščanje in pomoč bolnikom kar od ust do ust. Ko člani društev izvejo, da ima nekdo diagnosticirano osteoporozo, ga povabijo medse. To je tista res pristna skrb za bolnike, to mi je všeč.

Kje pa smo Slovenci v primerjavi z Evropo?
Glede statističnih podatkov smo veliko boljši, kot sem pričakovala. Soočamo pa se s pomanjkanjem sredstev, ki bi ji lahko vlagali v raziskave. Lahko bi rekla, da smo nekje v povprečju.

Kako je osteoporoza prepoznana med političnimi odločevalci v evropskem parlamentu? Jo prepoznavajo kot bolezen, ki terja akcijo?
Mislim, da veliko bolj kot politiki v Sloveniji. Vsi se zavedamo, da se prebivalstvo stara in da so demografske spremembe tu. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo ob nadaljevanju takšnega trenda v petdesetih letih število obolelih za osteoporozo podvojilo. To je alarmantno. V času, ko vsi delamo na preventivi in si želimo, da bi bilo te bolezni manj, številke o obolelih rastejo. V Evropskem parlamentu zaradi tega bolezni posvečamo res veliko pozornosti. Sodi med prvih pet najbolj obravnavanih. Na prvem mestu je rak.

Kakšne so možnosti, da bi rizične skupine ljudi postale upravičene do brezplačnega merjenja mineralne kostne gostote?
To je v letošnjem letu skupaj z Mednarodno fundacijo za osteoporozo osrednji cilj našega dela. Trudimo se, da bi na evropski ravni sprejeli zakonodajo, ki bi nato v vse nacionalne programe in do vsakega posameznika z dejavniki tveganja prenesla brezplačno merjenje mineralne kostne gostote. Razmišljamo o 40 evrih subvencije za vsako meritev, ki bi jo morala država zagotoviti iz zdravstvene blagajne. Ko to zagotovimo na evropski ravni, se mora podobno zgoditi tudi na nacionalni.

Kako daleč ste?
(smeh) Govorimo o evropski ravni. Že to je veliko, da smo se zmogli poenotiti glede enega cilja. Upam pa, da bomo ob letošnjem svetovnem dnevu osteoporoze že lahko sporočili javnosti, da nam je uspelo zagotoviti sredstva.

Kako pa sami nabirate moči za podvige in skrbite za zdravje svojih kosti?
Vsak prosti trenutek preživim v naravi. Narava me oživi. Pogosto pravim, da me postavlja nazaj na prave frekvence. Ni lepšega, kot se sprehoditi ob morju ali po gozdu. Ne glede na to, na katerem koncu Evrope sem. Sproščam se tudi z jogo. In ker sem doma ob morju, me najbolj pomirja morje. Z njim se večkrat kaj pogovorim.

Kleva-Mojca-1

Mojca Kleva, Foto: Vojko Rotar

Pa vam šepeta nazaj?
Ja, mi. Usmerja me k pravim odločitvam.

 

Nataša Bucik Ozebek