29. septembra 2012 smo bolnice in bolniki z osteoporozo in drugi, ki želimo z dejavnostmi Koroškega društva za osteoporozo ohranjati svoje zdravje v primerni kondiciji, z lepim kulturnim in družabnim programom počastili deset let delovanja.
Včasih so rekli: »Poglej Micko, zopet ima zlomljeno roko. Ah, ona je že stara in ima krhke kosti.« In nihče več se s tem ni obremenjeval. Počasi pa je medicinska stroka spoznala, da gre pri zlomih največkrat za bolezen krhkih kosti, ki jo je potrebno zdraviti. Kmalu je sledilo tudi ustanavljanje društev bolnikov z osteoporozo po vsej Sloveniji.
Pobudo za ustanovitev Koroškega društva za osteoporozo je leta 2002 prevzela gospa Jelka Lečnik z nekaj somišljenicami. A kot se mora dojenček naučiti prvih korakov in trdne hoje, tako so se tudi naše aktivistke spopadale z začetnimi koraki društva. Veliko in naporno delo so opravile. Ne samo s pridobivanjem članov in izvajanjem preventivnih meritev z ultrazvočnim aparatom na petnici, še veliko več dela so imele s predavanji, na katerih so tako člane kot tudi širšo javnost poučevale o tem, kaj je osteoporoza, kako se ji lahko izognemo in kako jo zdravimo. Vsako leto je bilo s tem seznanjenih več ljudi in vedno več jih je obiskovalo preventivno terapevtsko telovadbo pod strokovnim vodstvom fizioterapevtk.
Ob različnih druženjih so nekatere članice rade zapele, pa so v okviru društva ustanovile pevski zbor. Poimenovale so se Sončnice. Kaj hitro so s svojim petjem prerasle okvire društva in zato prešle pod okrilje Kulturnega društva Kotlje. Preimenovale so se v pevski zbor Solzice, a so še vedno nekoliko naše.
Skozi vsa leta v društvu organiziramo izlete. Spoznali smo prenekatere lepe kotičke Slovenije in tudi v zamejstvo smo pogledali. Naše članice so se udeležile tekmovanja osteoporotičnih društev v kuhanju, kjer so celo zmagale. Bili smo v rovih velenjskega premogovnika, spoznali smo življenje Slovencev na avstrijskem Koroškem, v Obirskih jamah smo ob zvokih Bachove glasbe doživeli prav romantične trenutke, ogledali smo si Pivovarno Laško, v vrtnariji Kurbus pa vzgajanje orhidej.
Posebna doživetja so bili naši kopalni izleti in šola osteoporoze. Obiskali smo številna zdravilišča v Sloveniji in na sosednjem Hrvaškem, nekatera celo večkrat, kjer smo uživali v vodnih aktivnostih in krepili socialne stike.
Ko otrok osvoji in obvlada pridobljeno osnovno znanje, gre njegov razvoj dalje, tako je tudi v društvu. Prva leta je bilo potrebnih več predavanj o sami bolezni in njenem zdravljenju, sedaj pa se že lahko bolj posvečamo preventivnim programom. S predavanji smo segli čez okvire osteoporoze in ponudili članstvu tudi druga zdravstvena področja, ki zanimajo ljudi v kasnejših življenjskih obdobjih.
V glasilu Sončnica lahko preberemo marsikaj koristnega in zanimivega, seznanimo se z delom naše zveze in drugih društev. Svoje člane pa obveščamo še z internimi obvestili. Hrbtne strani teh obvestil so namenjene krajšim sestavkom z raznoliko vsebino. Včasih je ta poučna, včasih zapišemo kak nasvet, tudi recepti za pripravo zdrave hrane pridejo prav.
Če je otrok sam, se niti igrati prav ne more, tako tudi eno samo društvo težje deluje. Zato smo včlanjeni v Zvezo društev bolnikov z osteoporozo Slovenije. Le-ta pa je povezana v mednarodno združenje. Ne samo da vodstva društev pridobivamo znanje in navodila za lažje delo, tudi meddruštvena druženja so poseben dogodek. Največje je vsako leto 20. oktobra, ko obeležimo svetovni dan osteoporoze. Letos se bomo srečali v Ormožu.
Društvo ne bi moglo živeti, če se člani ne bi udeleževali vseh aktivnosti. Hvala vam. Ravno tako se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh desetih letih kakorkoli pomagali.
Leonida Arbeiter,
Koroško društvo za osteoprozo