Napredek medicine je pripeljal do podaljšane življenjske dobe tako pri moških kot pri ženskah. Razvite države se tako soočajo s povečanim deležem starejše populacije in hkrati z vsemi zdravstvenimi problemi, ki jih prinaša starost. Starejše osebe so po današnjih definicijah osebe, ki so stare 65 let in več. Čeprav staranje ni bolezen, je pač povsem naraven proces, nosi s seboj veliko kroničnih bolezni.
V Sloveniji približno 24.000 prebivalcev, starejših od 65 let, prejema deset ali več različnih zdravil hkrati. Pri 65 letih ima približno 30 % starostnikov ugotovljeno eno bolezen, dve kronični bolezni jih ima 45 %, pri starejših pa so te številke še višje. Po 40. letu starosti se povečuje število kroničnih bolezni, zato poraba zdravil s starostjo narašča in je največja pri prebivalcih, starejših od 80 let.
Stroka ugotavlja, da se polovica Slovencev neustrezno zdravi;
zdravil ne jemljejo, kakor je predpisano oziroma jih sploh ne jemljejo. Najpogostejši razlog za nejemanje je pozabljivost, ki se ji lahko pridružijo še druge starostne težave, kot so motnje odločanja in koncentracije, slabša prehranjenost, otežena mobilnost, slaba pismenost, slabša vid in sluh. Neustrezno zdravljenje povzroča potrebo po dodatnem zdravljenju, kar je v večini primerov še zahtevnejše.
Najpogostejše napake starostnikov pri jemanju zdravil
- Nenatančno odmerjanje zdravila (preveč ali premalo)
- Spreminjanje odmerka
- Neredna uporaba
- Opustitev zdravljenja
- Podvajanje terapije z več zdravili, ki vsebujejo enake učinkovine
- Nerazumevanje navodil za uporabo
- Izmenjava in posojanje zdravil, uporaba zdravil s pretečenim rokom uporabe
Zdravljenje z zdravili je pomemben dejavnik kakovosti življenja, vendar ob sočasnem jemanju več zdravil, ob nepravilnem jemanju in slabšem sodelovanju bolnika lahko nastajajo neželeni učinki. Tako imenovane interakcije so pri starostnikih pogostejše zaradi spremenjenega odziva in delovanja starejšega organizma. Spremenjena sta zlasti občutljivost in odgovor na zdravila. Odmerke zdravil pri starostnikih običajno zmanjšamo. Pri ženskah je odmerek še manjši – običajno le 85% odmerka za moškega. Časovni razmaki med posameznimi odmerki so drugačni, pogosto daljši.
Pri starejših, ki hkrati uporabljajo pet zdravil, se verjetnost za neželene učinke poveča za 50 % ; pri tistih, ki jemljejo hkrati osem in več zdravil, pa za 100 %. Študije kažejo, da je pogostost neželenih učinkov 35 %. Zdravstveni sistem zagotavlja kakovostna zdravila, vendar sta njihova učinkovitost in varnost zagotovljena le ob pravilni uporabi. Podatki kažejo, da približno 60 % starostnikov ne jemlje zdravil po navodilih zdravnika.
Zato je pomembno, da imata osebni zdravnik in farmacevt v lekarni informacije, katera zdravila bolnik jemlje, vključno z zdravili brez recepta in prehranskimi dopolnili, ki sicer niso zdravila, vendar vplivajo na medsebojno delovanje zdravil.
Mnoge bolezni starostnikov z zdravili lahko zaustavimo in izboljšamo, pri mnogih boleznih so zdravila nujna za preživetje.
Na podaljšanje kakovostnega življenja zares vplivajo trije dejavniki:
- nekajenje,
- redna telesna aktivnost in
- socialni status.
Kakovost zelo izboljša tudi pozitiven pogled na svet. Da bi pacienti bolje poznali svojo terapijo in se izognili številnim težavam, ki nastanejo zaradi nezadostnih informacij o bolnikovi zgodovini zdravljenja z zdravili, v lekarni bolnikom predlagajo izdelavo osebne kartice zdravil (seznama zdravil).
Nanjo bolnik vpiše vsa zdravila (na recept in brez njega), prehranska dopolnila in izdelke rastlinskega izvora, ki jih uporablja, navede namen uporabe in odmerke. Kartica vsebuje tudi ime osebnega zdravnika, naziv zdravstvene ustanove in lekarne, kjer najpogosteje dviguje zdravila, ime in naslov bolnika in njegovo telefonsko številko. Pomembno je, da osebno kartico zdravil bolnik ob spremembah terapije takoj posodobi.
Vedeti mora:
- za kaj in kako bo uporabljal zdravilo,
- v kolikšnem odmerku, pred jedjo ali po njej,
- kako dolgo naj uporablja zdravilo,
- katere neželene učinke lahko pričakuje,
- kako jih odpravi,
- kaj stori, če pozabi vzeti zdravilo,
- kateri hrani in pijači oz. drugim zdravilom se mora izogibati,
- kje in kako hrani zdravila,
- ali lahko vozi, ko uporablja določeno zdravilo.
V veliko pomoč pri pridobivanju podatkov o bolnikovi zgodovini zdravljenja z zdravili je zapis že izdanih zdravil v bazi podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pomembno je medsebojno sodelovanje na vseh ravneh, ker le tako prednosti zdravljenja z zdravili pretehtajo tveganja. V primeru kakršnih koli težav, nastalih pri uporabi zdravil, naj se bolnik obrne na zdravnika ali farmacevta. Potrebno je poudariti, da mora bolnik v procesu zdravljenja aktivno sodelovati. Pri zdravljenju starostnikov imajo pomembno vlogo tudi svojci.
Vseh tegob starosti zdravila ne morejo odpraviti, vendar si moramo kot družba prizadevati, da imajo starostniki zagotovljene pravice do zdravja, izobraževanja, podpore in pomoči, do neodvisnosti in spodbujanja k samostojnemu življenju znotraj posameznikovih zmožnosti.
In vse to je aktivna starost, ki si jo vsi želimo.
Pripravila: Cveta Garantini, Društvo za preprečevanje osteoporoze Zagorje ob Savi
Prvič objavljeno v reviji Sončnica, november 2012
Foto: Pixabay