»Miza = Tisch, riba = Fisch« ali kako smo osvežili znanje nemškega jezika
Počasi postajamo »profesorice« iz znanja o naših boleznih, še posebno o osteoporozi, pa sem se domislila, da bi poskusili osvojiti še kaka nova znanja. Kaj pa če bi šle spet malo v šolo? Pa ne tako ta pravo, pač pa na kakšen osvežitveni tečaj iz tujega jezika, ki so vse bolj popularni med našo generacijo. Ideja je bila super, samo pogum je bilo potrebno zbrati in poizvedeti, kdo bi nas poučeval.
Ker sodimo v tako imenovano tretje življenjsko obdobje, se je zdelo najprimerneje povprašati na tretji univerzi, a so bili žal že povsem zasedeni. Med detektivskim odkrivanjem sem tako našla Center za dopisno izobraževanje (CDI Univerzum) v Šiški, kjer me je gospa Košir prijazno sprejela in z veseljem pristopila k naši ideji. Za dokončno uresničitev smo potrebovali še prostor in seveda primerno učiteljico. Zaradi posebnih zahtev po bližini avtobusnega postajališča in lahkega dostopa oziroma tudi parkirišča, je bil v Ljubljani kar podvig najti učilnico s pravo tablo, ki bi nam jo odstopili v popoldanskem času, najraje seveda brezplačno. Dober glas o našem DBO Ljubljana nam je tokrat pomagal, da so nam na OŠ Vide Pregarc prijazno namenili eno od učilnic v šolskem objektu. Za učiteljico je poskrbela gospa Košir, saj smo želeli nekoga, ki ne bo prehiter, in predvsem takšnega, ki bo imel veliko potrpljenja pri delu z nami.
Končno smo se prvič zbrale v oktobru 2009. Komaj smo zaprle vrata za sabo, toliko nas je bilo. Pred napolnjeno učilnico je z nasmehom na ustnicah stopila naša učiteljica Ksenija Šajn. Po kratkih predstavitvah in uvodnem zapletanju jezikov smo kar resno začele z učenjem. Kljub vzpodbudnim besedam gospe Ksenije, ki nam je kar mimogrede popravljala slovnične napake, je nekaterim, tudi meni, znanje polzelo iz glave, tako da je bilo težko slediti ostalim nadobudnicam.
Po začetnih urah so se tako naše vrste počasi redčile, do konca je vztrajala le polovica odličnakinj. Ostale smo sramežljivo odstopale iz ure v uro, saj je bilo naše znanje bodisi preskromno ali pa so nas zadržale druge pomembnejše zadolžitve.
Vztrajnejše tečajnice so skozi pogovor v nemškem jeziku kuhale, potovale, opisovale svoje domove in družino in se predvsem prijetno družile. Za svoje delo in učenje so bile nagrajene, saj so težko pridobljeno znanje lahko že kmalu preizkusile na izletu po bavarskih gradovih. Prav za konec druženja pa smo se z našo »Freuline« Ksenijo vse zbrale na zaključni večerji v kitajski restavraciji, ker žal ne poznamo nobene nemške. Naša Ksenija je, medtem ko nas je učila, opravila tudi doktorat, kar je bilo vzpodbuda, da se ponovno srečamo in ji čestitamo.
Iz kamene dobe v cvetočo pomlad
Ker se nove in nore ideje rojevajo iz že uspešno izpeljanih, smo sklenile, da bomo sodelovanje s CDI Univerzum nadaljevale, saj so nam predstavili svoje številne projekte. Tako smo že v spomladanskem času iz kamene dobe pisanja in iskanja informacij pokukale v čarobni svet začetnega računalniškega opismenjevanja. Tudi tokrat smo bile več kot navdušene nad potrpljenjem našega mladega učitelja Mateja Sakside, ki je skupaj z nami pritiskal na gumbe in iskal ustrezne ukaze na računalniški tipkovnici. Računalniške navdušenke smo svoje vrste branile do zadnje ure brez izgub in odpadnic. Zaradi navdušenja nad novimi povezavami s svetom je sedaj svet informacij in internetnega surfanja dostopen tudi zapečkarjem brez odvisnosti od vnukov. Kamene dobe torej za nekatere od nas ni več, tudi vnukov ne bomo več obremenjevale.
Za obisk tečajev potrebujemo kondicijo – aktivne počitnice v zdravilišču Šmarješke toplice
V mesecu maju smo spet uspele organizirati aktivne počitnice in druženje naših članic v Šmarjeških toplicah. Tudi tokrat je vodstvo zdravilišča poskrbelo za prevoz iz Ljubljane v obe smeri ter nam zagotovilo cenovno ugodno hotelsko ponudbo, naš topliški animator Brane pa je poskrbel za dobro razpoloženje in primerne aktivnosti. 25 članic je tako vsak dan telovadilo na suhem in v bazenu, z nordijsko hojo pa smo osvajale poti in vrhove okrog Šmarjeških toplic. Posebno nam je ostal v spominu srednjeveški dan v gradu Struga pri Novem mestu. Zaobljubile smo se, da bomo pridobljeno kondicijo vzdrževale, v Šmarješke toplice pa se podale tudi v naslednjem letu.
Na izlet v Zagreb in Kostel po dodatno energijo
V aprilu in juniju smo se z avtobusi odpeljale novim dogodivščinam naproti. V Zagrebu smo pred stolnico občudovale preko sto mladih fantov v belih mašnih oblekah, se čudile arhitekturnim dosežkom in ob dobri kavici obujale spomine na velesejem in obiske živalskega vrta. V Kostelu sta nas navdušili prečudovita narava in dobrosrčni gostitelji, ki nam niso pustili hitro oditi.
Kaj nam bo vse to?
Članice se – kot je videti iz napisanega – rade družimo in preganjamo teti »Roziko« in »Poroziko« z osvajanjem starega/novega znanja in veščin. Vabimo vas, da nam posredujete svoje ideje in želje, saj želimo pritegniti k sodelovanju še koga izmed bralk in bralcev tega prispevka. Morda prav vi znate kaj posebnega in bi nam to lahko posredovali ali pa med nas prinesli delček svojega duha in igrivosti. S skupnimi močmi smo tudi v boju z osteoporozo močnejše in pogumnejše.
Da ohranimo dobro delovanje sivih celic in trdne kosti pa v septembru nadaljujemo z delavnico zeliščarstva. Praktično znanje bomo preverile na zeliščarski ekskurziji, kjer se bomo brez dvoma zopet imele lepo, kaj več o tem boste lahko prebrali v naslednji številki glasila. Ker nam naša vedoželjnost ne da miru, bomo predvidoma januarja 2011 ponovili tečaj računalništva in se poglobili v angleščino. Poudariti velja, da so vsi programi brezplačni, sama sem za izpolnitev ideje le povezala prave ljudi.
Notranje zadovoljstvo vpliva tudi na naše kosti.
Schone Grusse, mirno miško, na poskok, srečno pot, v lonec daj zdravja sok, see you soon!
P. S.: Predavanja, plavanje, telovadba, novoletno srečanje, praznovanje 8. marca pa so v DBO Ljubljana stalnica.
Koordinatorka pogumnih idej, trenutno še upirajoča se Roziki in Poroziki, vaša sočlanica Cvetka Mali
Društvo bolnikov z osteoporozo Ljubljana