Osteoporoza je bolezen kosti, ki postajajo krhkejše. Pojavi se, ko se poruši ravnovesje med razgradnjo kosti in njeno gradnjo oziroma obnovo. Povedano enostavno: premalo kosti se zgradi, preveč pa razgradi.
Osteoporoza je stara kot človeštvo, mučila je že stare Egipčane. Medicina jo pozna že več kot 200 let, prvi pa jo je slikovito opisal Fuller Albright leta 1940 kot »premalo kosti v kosti«.
Še ne tako dolgo nazaj so jo povezovali izključno s staranjem in je niso prepoznali kot bolezen. Nastane lahko zaradi različnih vzrokov, med najpogostejšimi dejavniki tveganja pa so: družinska nagnjenost, pomanjkanje kalcija v prehrani, premalo gibanja, pitje alkohola, preveč uživanja prave kave in kajenje.
Ločimo dve vrsti osteoporoze: primarno in sekundarno
Primarna je tista, ki nastane zaradi prej opisanih dejavnikov, sekundarna pa je le spremljevalka neke druge bolezni ali zdravljenja.
Zdravljenje obeh je dolgotrajno, saj gre za kronično obliko bolezni.
Zboli vsaka tretja ženska
Za osteoporozo zboli vsaka tretja ženska in vsak peti moški, še vedno pa pregovorno velja za bolezen žensk.
Med obolelimi za osteoporozo je približno 80 odstotkov žensk, večje tveganje za to bolezen pa še dodatno predstavlja zgodnja menopavza (menopavza že sama po sebi pospeši izgubljanje kostne mase), pa tudi na splošno so ženske veliko bolj nagnjene k osteoporozi, saj imajo v kosteh bistveno manj kostne mase kot moški.
Večje tveganje za osteoporozo imajo tudi ljudje z nižjo telesno težo. Za osteoporozo sta značilna zmanjšanje telesne višine in nastanek grbe. Večina ljudi ne ve, da jo ima, dokler se kost ne zlomi. Takrat je bolezen že napredovala.
Če se bolezni ne zdravi, imajo oboleli dvakrat večjo verjetnost za ponovni zlom. Bolezen sama po sebi ne streže po življenju, ga pa ogrožajo njene posledice, torej zlomi in zapleti ob njih. Največ zlomov zaradi osteoporoze utrpijo vretenca, zapestja in kolki. Pri zlomu vretenc, ki so najpogostejši, se največkrat sploh ne opazi, da gre za zlom, človek pa se lahko zmanjša za več centimetrov, njegova hrbtenica postane ukrivljena, pride tudi do težav z dihanjem ali do vnetja požiralnika. Najbolj ogrožujoč je zlom kolka, zaradi njega v prvem letu po zlomu umre skoraj četrtina ljudi.
Kdaj naj se sproži alarm za sum na osteoporozo?
Ni samo zlom prvi znak za alarm, prižgemo ga lahko že prej:
- če se naša telesna višina zmanjša za tri centimetre ali več,
- če doživimo menopavzo pred 45. letom starosti,
- če se že tri mesece ali več zdravimo z glukokortikosteroidi,
- če imamo prebavne bolezni (Kronova bolezen, celiakija),
- če ima osteoporozo kdo od naših družinskih članov,
- če imamo revmatoidni artritis,
- če imamo nizko telesno težo (ITM pod 19 kg/m2 ),
- če živimo z razvadami, kot so kajenje in preveč popitega alkohola,
- če smo premalo fizično aktivni in ne uživamo dovolj hrane z vsebnostjo kalcija in vitamina D.
Osteoporoza je bolezen, ki jo zdravimo, vendar je nikoli ne pozdravimo.
Če spadate med ljudi z zgoraj opisanimi tveganji, je dobro, da se posvetujete s svojim zdravnikom ali medicinsko sestro v referenčni ambulanti. S pomočjo vprašalnika FRAX bodo preverili, kakšno je vaše tveganje, da si boste v prihodnjih desetih letih zlomili kost.
Če bo to presegalo določen prag, vas bodo napotili na merjenje mineralne gostote kosti. To se opravi z denzinometrom, ki deluje prek rentgenskih žarkov, za katere zdravniki pravijo, da je njihovo sevanje zanemarljivo majhno. Proces pa je popolnoma neboleč in mine v nekaj minutah.
Pomen odkrivanja osteoporoze
»Osteoporoza je eden glavnih zdravstvenih problemov v Sloveniji. Pri nas se letno zgodi okrog 3000 zlomov kolka, skupno pa 16.000 osteoporoznih zlomov, kar nas stane približno 56 milijonov evrov. Večina denarja gre za neposredno oskrbo zlomov in za rehabilitacijo po zlomih, le manjši del pa za zdravila, s katerimi skušamo te zlome preprečiti. Slovenija naj bi bila žal med tistimi evropskimi državami, v katerih se bo število osteoporoznih zlomov zaradi staranja prebivalstva najbolj povečalo in leta 2025 doseglo številko 22.000 letno s povišanjem stroškov na okrog 77 milijonov evrov,«
pojasnjuje endokrinolog prof. dr. Tomaž Kocjan iz kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana. Prepričan je, da epidemije osteoporoznih zlomov ne bodo zmogli zajeziti zdravniki sami.
»Uspeh si lahko obetamo le v dobrem sodelovanju z vami, bolniki. Na srečo ste v Sloveniji že vrsto let povezani v Zvezi društev bolnikov z osteoporozo. Zveza in društva, ki jo sestavljajo, zelo skrbno in sistematično ozaveščajo svoje člane in širšo javnost o skrbi za zdrave kosti, o škodljivih posledicah osteoporoznih zlomov in o pravilnem sodelovanju z zdravstvenimi delavci med zdravljenjem osteoporoze z zdravili. Samo na ta način je lahko delo slovenskih zdravnikov, ki zdravimo osteoporozo, enako dobro ali pa celo bolj učinkovito kot v najbolj razvitih državah sveta,« je prepričan.
Za kosti največ naredimo do 30. leta
Kosti gradimo in krepimo le do 30. leta, zato je pomembno, da že v mladosti skrbimo za zadosten vnos kalcija. Okoli 30. leta imamo največjo kostno gostoto; govorimo o maksimalni kostni gostoti.
Večja kot je, bolj ugodno je za nas in verjetnost za osteoporozo je manjša. V kasnejše življenjsko obdobje, ko se prične kostna masa zmanjševati, tako vstopimo z močnejšimi kostmi.