Te besede so moje vodilo že lep čas.
Skrb za zdravo telo nas je, Krmeljčanke, v letih, ko smo stopile v tretje življenjsko obdobje, vodila do različnih aktivnosti. Več je bilo časa za sprehode, druženja. Začele smo enkrat tedensko z vadbo aerobike z gospo Estero. Dodale smo še druženje na jutranjih sprehodih v Kamenško. Ob sedmi uri smo se zbrale na naši ulici, nekatere so se nam pridružile med potjo. Med premagovanjem dvesto metrske višinske razlike po stezicah od Krmelja do Kamenškega smo vedele, da zgodnje vstajanje, gibanje na svežem zraku, hitra hoja, uporaba palic za varovanje kolenskih vezi ob hoji navzdol in trening nordijske hoje krepijo telo, izmenjave novic, receptov, nasvetov in seveda tudi kakega trača, pa prispevajo k živahnemu začetku dneva. Dobra ura take hoje nas je napolnila z energijo, da je bil potem ves dan prijeten, da ne rečem celo čudovit. Svoje redne jutranje pohode smo kmalu razširile. Pridružile smo se pohodnikom iz drugih društev in skupaj smo odšli na Vrhek, ko so zacvetele azaleje, nato na Stražberk, Cirnik, Kal, Šentjurjev hrib, Šentjanž, Polje, Uljčnik, Tak pau, (Tag Bau – dnevni kop; v Krmelju je bil ne tako daleč nazaj premogovnik; rudnika ni več, popačeno nemško ime pa se je obdržalo). Hoja je postala naš način življenja. Veseli nas , da smo uspeli ohraniti več tradicionalnih pohodov, ki se jih udeležuje veliko število pohodnikov. 29. novembra gremo na Jeperjek, januarja na Topolovec, na velikonočni ponedeljek na Malkovec, na silvestrovo z baklami v Kamenško in vsak mesec na t. im. Lunin pohod. Pred leti smo med jesenskimi in zimskimi počitnicami prevzele skupino šolarjev in jih peljale na pohod v Murnice, na Šentjurjev hrib , na Cirnik. Kako lepi so spomini na ta druženja z otroki! Zgledi vlečejo. Veseli nas, da srečujemo na naših poteh vse več mlajših ljudi in celih družin.
Ob ustanovitvi Društva za preprečevanje osteoporoze Posavje smo se vključile v sevniško telovadno skupino. Po dveh letih pa smo to zamenjale za razgibavanje v domačem kraju, kjer dvakrat tedensko pod strokovnim vodstvom gospe Inne Toropejeve, uspešne trenerke juda v Krmelju, v dveh skupinah temeljito razgibavamo vse mišice in kosti svojega telesa. Vsako jesen in pomlad, letos že petič, se v organizaciji Društva za preprečevanje osteoporoze razvajamo v zdravilišču v Strunjanu in v Topolšici. Pestri programi aktivnosti za zdravo telo in druženje s prijatelji nas res bogatijo. Celo leto pa enkrat mesečno obiskujemo še terapevtsko vadbo pod vodstvom višje fizioterapevtke gospe Marjane Černoš v Termah Čatež.
Vse te aktivnosti nas ohranjajo pri zdravju. Predsednica društva dostikrat javno izpostavi naše dejavnosti, povezanost in dobro voljo, ki je vedno z nami. Želim si, da tako ostane čim dlje. Kar žalostna sem, ko vidim, da je za nekatere že prišel čas, ko vsega tega ne zmorejo več. Zato ostaja naslovna misel usmerjevalka mojega vsakdana in vsakdana mojih kolegic iz društva.
Ana Hočevar,
Društvo za preprečevanje osteoporoze Posavje