Zdravila v majhnih količinah in ob pravilni rabi zdravijo, v večjih količinah pa so strup. Lekarniški farmacevti zato namenjamo veliko pozornost pravilni rabi zdravil, o čemer seznanjamo uporabnike. Le tako se namreč zagotovi učinkovito in varno zdravljenje. Pri nekaterih zdravilih za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze moramo biti še posebej pozorni na pravilno uporabo, drugače učinek izostane ali pa se poveča možnost pojava neželenih učinkov. To pa velja tudi za prehranska dopolnila, po katerih bolniki z osteoporozo pogosto posegate (o tem ste lahko več prebrali v rubriki Strokovnjak svetuje).
Z zdravili povezana nevarnost ne izhaja le iz bolj ali manj pravilne uporabe, pomemben dejavnik glede varnosti je tudi način ravnanja z zdravili: kako jih hranimo in kaj storimo z odpadnimi zdravili. Zaupamo lahko le zdravilom, ki so pravilno hranjena in jim rok uporabnosti ni pretekel. Vsem ostalim se lahko značilnosti tako spremenijo, da niso več učinkovita, še več, postanejo celo škodljiva. Prav tako ni priporočljivo hraniti zdravil, ko jih več ne potrebujemo. Na ta način se namreč poveča možnost nemedicinske rabe ali (ne)namernih zastrupitev (mladostniki, otroci).
Shranjevanje zdravil
Doma
Zdravila v domači lekarni, ki jih uporabljajo vsi družinski člani in so namenjena samozdravljenju, hranite na enem mestu. Priporočamo, da zdravila, ki jih uporablja le en član družine, hranite ločeno. S tem zmanjšate možnost, da bi kdo od družinskih članov pomotoma vzel zdravilo, ki je namenjeno zdravljenju določenega družinskega člana.
ZA HRAMBO ZDRAVIL POTREBUJEMO:
- suh, temen prostor: Izberite tak prostor v stanovanju, kjer bo vpliv temperature, vlage in svetlobe čim manjši. Ti zunanji dejavniki pomembno vplivajo na stabilnost zdravil, pospešijo njihovo razgradnjo in s tem zmanjšajo učinkovitost ali povečajo škodljivost. Kuhinja ali kopalnica sta najmanj priporočljivi mesti za shranjevanje zdravil. V obeh prostorih pogosto naraste vlažnost (kuhanje, sopara), poleg tega je temperatura višja od priporočljive (dodatni viri toplote, npr. štedilnik), kar neugodno vpliva na stabilnost zdravil. Bolj priporočljiva sta denimo kabinet ali spalnica;
- ključ: Prostor za zdravila naj bo izven dosega otrok, torej v predalu ali omari v zgornjem delu in pod ključem. Še posebej pomembno je, da otroci nimajo dostopa do narkotičnih zdravil ali zdravil s psihotropnim učinkom (pomirjevala, uspavala, protibolečinska zdravila z močnim učinkom ipd.). Pazljivo pa ravnajte tudi z vsemi ostalimi zdravili, saj izkušnje kažejo, da pogosto pride do zastrupitve z zdravili tudi pri samozdravljenju;
- originalno ovojnino: Zdravila vedno hranite v originalni ovojnini. S tem so zaščitena pred zunanjimi vplivi, zmanjšate pa tudi nevarnost zamenjav. Kosem vate, ki je v steklenički, po odprtju odstranite, saj lahko veže nase vlago ter tako poškoduje zdravilo. Nikakor pa ne zavrzite sušilnega sredstva, ki se nahaja v zdravilu, saj ta z vezavo vlage preprečuje prehitro razgradnjo zdravila, in tudi ne navodila za njegovo uporabo, saj ga boste morda še potrebovali;
- hladilnik: Večino zdravil hranite pri sobni temperaturi (od 15˚C do 25˚C), določena pa je treba hraniti pri nižjih temperaturah (med 2˚C in 8˚C, oz. 15˚C). V tem primeru lekarniški farmacevti svetujemo, da hranite takšna zdravila v posodi s pokrovom v hladilniku, vendar nikoli v zamrzovalniku. Ob tem pazite, da se zdravila ne dotikajo zamrznjenega gela ali leda. Takim zdravilom namreč podobno kot visoke škodujejo tudi prenizke temperature.
Na potovanju
Posebej moramo biti pozorni na potovanjih. Zdravila imejte vedno pri roki. Če potujete z avtom, jih spravite tako, da bodo čim manj izpostavljena visoki temperaturi ali direktni sončni svetlobi. Zato jih tudi nikoli ne puščajte za dalj časa v avtu, kjer lahko temperatura precej naraste, pozimi pa pade pod ledišče. Vse to lahko neugodno vpliva na kakovost in varnost zdravila.
Ko potujete z letalom, imejte zdravila v ročni prtljagi, ki je ves čas z vami. Vedno vzemite na potovanje več zdravil, kot jih boste predvidoma porabili. S tem se izognete pomanjkanju zdravil v primeru, če boste (nehote) morali potovanje podaljšati. Zdravila vedno hranite v originalni embalaži. Tako se boste izognili morebitnim nevšečnostim na carini. Da do teh ne bi prišlo, priporočamo, da z zdravnikom napišete seznam zdravil, ki jih jemljete. Posebno pozornost zahtevajo zdravila, ki jih morate hraniti v hladilniku. V ta namen si lahko omislite priročno hladilno torbo, a pazite, da onemogočite direkten stik zdravila s hladilnim telesom (hladilni gel, led).
Odpadna zdravila
Ostanki zdravil, ki jih niste porabili do konca in jih ne potrebujete več, ali pa zdravila, ki niso več uporabna (pretečen rok uporabnosti, niso bila pravilno hranjena), imenujemo odpadna zdravila. Taka zdravila sodijo med nevarne odpadke, saj so lahko škodljiva za ljudi in naravo. Zato jih ne odlagajte med običajne gospodinjske odpadke, ampak jih prinesite v lekarno. Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili smo namreč v vseh lekarnah poskrbeli za varno zbiranje odpadnih zdravil. Lahko pa jih oddate tudi izvajalcu javne komunalne službe, v zbirnem centru ali drugemu zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah.
V LEKARNAH SPREJEMAMO
- odpadna zdravila v trdnem stanju (npr. tablete, kapsule, svečke), ki so zaprta v originalni, nepoškodovani in čisti embalaži; ni pa nujno, da so takšna zdravila še originalno zaprta;
- odpadna zdravila v obliki praškov ali tekočin (npr. praški, posipala, kreme, sirupi, kapljice), ki so originalno zaprta v nepoškodovani in čisti embalaži in še niso bila odprta, pretrgana ali kako drugače spremenjena.
Preden jih oddate, odstranite ovojnino, ki ni bila neposredno v stiku z zdravilom. V zabojnik odvrzite le zdravila s stično ovojnino.
Vsaj enkrat letno preverite vsebino domače lekarne in izločite vsa zdravila, ki sodijo med odpadna.
To pa so:
- zdravila, ki jim je pretekel rok uporabnosti: Rok uporabe zdravila nam pove, v katerem časovnem obdobju ostanejo njegove lastnosti ob pravilnem načinu hranjenja toliko nespremenjene, da zagotavljajo varno in učinkovito rabo. Datum izteka roka uporabnosti je naveden na vsakem zdravilu, navadno sta napisana mesec in leto. Primer: če je oznaka na škatlici »Uporabno do 03.2012«, pomeni, da je zdravilo uporabno do konca marca leta 2012. Proizvajalec po navedenem datumu več ne zagotavlja njegove učinkovitosti in varnosti, zato takega zdravila ne smete uporabljati.
Posebno pozornost zahtevajo določene farmacevtske oblike (mazila, kapljice za oči, za ušesa …), katerih uporabnost je odvisna tudi od tega, kdaj ste prvič posegli v sistem (prva uporaba). Četudi deklariran rok uporabnosti ni pretekel, takih zdravil po poteku določenega časa (nekaj dni do nekaj mesecev) od prvega odprtja ne smete več uporabiti.
O tem se prepričajte med podatki v navodilu za uporabo ali povprašajte lekarniškega farmacevta;
- zdravila, katerih videz je spremenjen: Pozorni bodite na vsako zaznavno spremembo zdravila: razbarvanost, drugačen vonj, izsušenost, ločitev vodne in oljne faze krem ali mazil, okrušenost, drobljivost tablet, razpoke v kapsulah ipd. Četudi takemu zdravilo rok uporabnosti ni potekel, jih ne uporabljajte. K spremenjenemu videzu zdravila je verjetno pripomoglo nepravilno shranjevanje, ki je povzročilo določene spremembe. Te verjetno niso samo vizualne, pač pa lahko pomenijo tudi spremembo v kakovosti, torej vplivajo na učinkovitost in varnost takega zdravila;
- zdravila, ki so ostala po zdravljenju neporabljena: Taka zdravila je najbolje zavreči, saj ni varno, da bi jih naslednjič (sami ali kdo drug) uporabljali brez posveta z zdravnikom. Čeprav so simptomi podobni, gre lahko za drug vzrok in zdravilo iz več razlogov verjetno ne bi bilo prava izbira. Z nepotrebnim kopičenjem zdravil lahko tudi povečate možnost zastrupitve otrok ali mladostnikov z njimi. Po končani terapiji zato vedno zavrzite ostanek zdravila, četudi mu rok uporabnosti še ni potekel;
- zdravila, ki niso bila ustrezno hranjena: Zdravilom, ki so bila nepravilno hranjena (npr. v vlažnem prostoru ali na vročem ali pri sobni temperaturi, a bi morala biti v hladilniku), ne morete več zaupati, zato jih je potrebno odvreči, četudi rok uporabnosti še ni potekel ali je njihov videz ostal nespremenjen.
Pripravil: Bojan Madjar, mag. farm., nekdanji nacionalni koordinator za projekt Vprašajte o svojem zdravilu
Prvič objavljeno v reviji Sončnica, april 2011
Foto: Pixabay