Članice Koroškega društva za osteoporozo smo imele v maju 2015 končni izlet na Sveti Jernej nad Muto. Vodja je bila Milena Tisovnik, organizatorki pa Mara Kočivnik in Vera Sterže, ki sta prijetna doživetja tega dne strnili v priložnostno pesem.
Še vedno privlači nas Dravska dolina,
kjer najde se naravna milina,
da Korošicam tja se obrne oko
in rečemo: »Tja se bo šlo!«
Prva postaja je pri mesarju,
sončen dan in vijolice v maju,
pozdravna pijača in – glej ga, glej,
na vrhu nas čaka Sveti Jernej.
V gaju zelenem smo avte pustile,
saj pot je vodila visoko v hribe.
Pri lovski smo koči se mastile,
kolegice nove temeljito krstile.
Pri Ižeku čakala nas je sveža potica,
ki jo je spekla gospodarica.
Spet vzele smo pot pod noge,
s trdnim korakom na vrh smo prišle.
Prelepa planota se tu razprostira,
za Uršljo in Peco oko se ozira.
Da športnice prave smo, smo dokazale,
ko smo pri cerkvici se tudi razgibale.
Anita prijazno nas s pijačko ogreje,
me pa navzdol gremo vse hitreje.
Pri Ižeku spet hrana in vince sladko,
vse, kar je domače, je dobro zelo.
Presenečenj pa ni še konec bilo,
dve »bici« vrteli sta jezik hitro.
Smo pristno koroško narečje poslušale
in se pri tem do solz nasmejale.
Žal vse, kar je lepo, prehitro mine,
smo že na poti do doline.
Ob kapelici še malo smo postale,
si rekle adijo in odpeljale.