Joga je eden najbolj celovitih in univerzalnih sistemov, načinov življenja oziroma pogledov na svet, ki uči, da je vse v vesolju neločljivo povezano, da lahko samo skozi spoznanje in doživetje te celovitosti vzpostavimo svoj notranji mir in dosežemo želeno znanje in trajno srečo. Joga je po vsem svetu, in tudi v Sloveniji, zelo priljubljena.
Dobro vpliva tako na naše fizično kot duševno počutje. Vrata so ji odprle šole, vrtci, rehabilitacijske ustanove, športne dvorane in seveda zasebni domovi. S pravilno vadbo joge lahko vrnemo v svoje življenje kakovosti, ki se v današnjem tempu težko ohranjajo: občutek notranjega miru, radost, potrpežljivost, telesno gibljivost in smisel bivanja. Jogo večkrat povezujemo z zapletenimi telesnimi položaji, za katere se zdi, da jih nikoli ne bomo zmogli doseči. Poudariti velja, da joga ni samo to. Temelji na preprostih vajah, ki so primerne za vsakogar in se postopoma stopnjujejo od preprostejših do težjih položajev. Prav tako joga niso samo telesne vaje – združuje tehnike vadbe (asane), dihanja (pranajama), sproščanja (joga nidra) in meditacije.
Asane ali telesni položaji so tako le eden glavnih gradnikov joge. Razlika med asanami in gimnastiko je v tem, da telovadne vaje izvajate hitro, asane pa počasi in zavestno. Ni pomembno število izvedenih asan, temveč kakovost izvajanja. Za vadbo joge potrebujete le vadbeno blazino in udobna oblačila. Vadite bosi ali v nogavicah. Ni odveč poudariti, da mora biti vadba postopna in varna, kar velja sicer kot pravilo pri vsaki novi telesni vadbi, ki se je lotimo. Nikoli ne vadite s polnim želodcem, ne primerjajte se z drugimi in ne tekmujte z njimi, ampak vadite zase, po svojih zmožnostih.
Tisti, ki redno vadijo, ugotavljajo, da jim vadba daje globok občutek sprostitve, izboljšuje prekrvavitev, presnovo, delovanje organov, povečuje gibljivost in moč. Je odlična preventiva pred kroničnimi boleznimi in negativnimi učinki stresa, pa tudi psihična podpora ob življenjskih preizkušnjah; vendar joga ni zdravstvena ali psihološka terapija. Z daljšo in postopno vadbo pomaga pri razvijanju koncentracije, optimizma, samozavesti, spoštovanja in notranje moči, potrpežljivosti in bolj sočutnega odnosa do okolice in samega sebe. Ob življenju z jogo se sčasoma naučimo obvladovati vsakdanje skrbi, čeprav joga ne ponuja čudežnih in hitrih rešitev.
Pogosta vprašanja (in zmote) o jogi
Jogo vadijo le mladi in gibčni.
Z vadbo joge lahko začnejo že otroci v vrtcu, uporablja pa se tudi za vzdrževanje kondicije in spomina v domovih za starejše občane. Znano je, da se z jogo ukvarjajo tudi vrhunski športniki in je pomemben del njihovih psihofizičnih priprav na nastope. Joga v vsakdanjem življenju je prilagojena potrebam različnih skupin: za tiste, ki imajo težave s hrbtenico, diabetesom, ki bi radi od sebe odvrgli stres, za nosečnice …
Joga je v nasprotju z mojim prepričanjem.
Joga vas ne sili verjeti v karkoli. Svojih osebnih, filozofskih ali verskih prepričanj zaradi vadbe joge ni potrebno spreminjati. Joga ni religija, vsebuje pa nauke, ki so splošno koristni. Na primer, da se je potrebno sprostiti in da je negativne občutke in misli smotrno umiriti, preden delujemo. Joga je praktična pot, ki meni, da so povsem običajna dobra dela več kot tisoče filozofskih razprav.
Da bi uspešno vadil jogo, moram biti vegetarijanec.
Za vadbo joge ni potrebno biti vegetarijanec ali to postati. Res pa je, da so skozi tisočletja mojstri joge ugotavljali, da je človek veliko lahkotnejši in bolj sproščen, če uživa predvsem sadje, zelenjavo, stročnice in žitarice.
Joga še ni dobro raziskana.
Učinke joge na telo in duha v Aziji prav dobro poznajo. Indija, od koder izvira, ima tudi posebno ministrstvo za jogo. Znanstveno učinke joge preučujejo tudi zahodne ustanove, kot je npr. Univerza Harvard v Združenih državah Amerike. Dolgotrajne raziskave joge, od telesnih in dihalnih vaj do meditacije, so pokazale, da ima številne pozitivne učinke na zdravje in počutje posameznika. Prav zato je joga postala najbolj priljubljena metoda za doseganje celostnega zdravja.
Vaje iz joge
Vaja 1: Mačka (Mardžari)
Pri izvajanju vaje mačke (v sanskrtu poimenovane mardžari) se sprostijo mišice vzdolž hrbtenice, zato blagodejno deluje pri osebah, ki veliko sedijo ali imajo težave s hrbtenico. Izvajanje se priporoča tudi ženskam z menstrualnimi težavami oziroma bolečimi menstruacijami kot tudi osebam, nagnjenim k zaprtju, saj pospešuje prebavo.
Izvedba:
1. položaj: Zavzamemo položaj na vseh štirih, v katerem je hrbet raven oziroma vzporeden s podlago. Z dlanmi se upremo na tla v liniji z rameni, razširimo prste na rokah, kolena so na tleh v širini kolkov. Lega rok in stegen je pravokotna na tla.
2. položaj: Ob vdihu uleknemo hrbet – rahlo privzdignemo zadnjico, sprostimo trebuh in trebušne mišice proti tlom, izbočimo prsni koš in dvignemo glavo, pogledamo čim višje navzgor.
3. položaj: Ob izdihu usločimo hrbet, sklonimo glavo, pogled je usmerjen proti popku, brada se dotika prsnice oziroma se ji približa, hrbtenica je zaobljena. Položaj uleknjenega in usločenega hrbta izmenjamo vsaj trikrat.
Vaja 2: Položaj otroka (Balasana)
Balasana, položaj otroka, je zelo priljubljen začetniški položaj v jogi, ki ga vešči jogisti uporabljajo za predah med zahtevnejšimi vajami, tistim, ki se z jogo šele spogledujete, pa pomaga doseči večjo gibljivost in notranji mir. Preprost položaj nas nagovarja k počivanju. Blagodejno deluje proti stresu in utrujenosti. Spodbuja cirkulacijo krvi in s tem poživlja mišice, sklepe ter vsa hrbtenična vretenca. Poza je odlična za nežno raztezanje bokov, stegen in gležnjev ter mišic na hrbtu. V predklonu obenem nežno masirate notranje organe, kar vpliva tudi na izboljšanje prebave.
1. položaj: Pokleknite na tla. Nekoliko razširite stegna in se usedite tako, da bo vaša zadnjica počivala na petah. V tem sedečem položaju zravnajte hrbtenico in dvignite roke proti stropu. Vdihnite.
2. položaj: Ob izdihu spustite trup proti stegnom. Vaše srce in prsni koš naj počivata med stegni ali na njih. Glavo spustite, čelo naj se dotakne tal. Roke iztegnite predse, dlani so obrnjene navzdol. Preverite, če vaša zadnjica še vedno počiva na petah. Raztezajte predel od bokov do ramen, tako da roke nežno potiskate v tla. Če lahko, iztegnite še prste na rokah in s tem podaljšajte raztezanje.
Objavljeno v reviji Sončnica, junij 2019.
Viri:
Rode, Roza: Joga za podaljševanje mladosti. Nedeljski dnevnik, 16. 9. 2015
Joga v vsakdanjem življenju Slovenija, www.jvvz.org
Foto: Freepik.com in Lukas Hartmann (Pexels)
Rajer, Tadeja: Joga za vsakogar. Slovenske novice
Položaj otroka: počivanje, ki razteguje hrbtenico!, aktivni.si