Ljudje potrebujemo človeško bližino, pogovor in stik. V trenutnih časih, ko vse več ljudi ostaja doma, vse več ljudi tudi spoznava, kaj doživljajo bolni, stari in tisti, ki po upokojitvi niso več aktivno vpeti v kolesje življenja. Pogovor z Marijo Mlinar, prostovoljko Škofijske karitas Koper, odstira nekaj teh vidikov.
Kakšne so težave in s čim se starejši in bolni najpogosteje soočajo?
Najpogostejša težava starejših je osamljenost. Posebno ko izgubijo življenjskega sopotnika. Pogosteje ostanejo same ženske, ki se nekako znajdejo in si popolnijo čas s hišnimi opravili, ročnimi deli in branjem. Moški si nasprotno pogosto krajšajo čas s posedanjem s prijatelji, teh pa je vse manj in osamljenost se iz dneva v dan veča. Zato so dobrodošli projekti, ko je npr. Starejši za starejše, ali pa različne dejavnosti v domovih, krajevnih skupnostih, občinah in dobrodelnih organizacijah. V naši župnijski Karitas starejše obiskujejo za praznike, ob jubilejih, zanje organizirajo družabna srečanja in kulturne prireditve. Starejši so vseh teh pozornosti zelo veseli in hvaležni zanje. V zadnjem letu je sicer teh oblik pozornosti manj oz. so se spremenile in se preselile na telefonske klice, ko se tako pozanimamo o stanju sosedov, prijateljev.
Drugo, kar tare starejše poleg osamljenosti, sta zdravje in strah, da ne bi zmogli skrbeti zase. Ne želijo biti v nadlego svojcem, ki so obremenjeni s svojimi problemi. V zadnjem letu čutijo tudi pomanjkanje osebnih stikov z otroki, pogrešajo vnuke in prijatelje. Od vsega najbolj potrebujejo to, česar trenutno ni mogoče uresničiti: obiske, klepet, bližino prijateljev in svojcev.
Kako lahko rešujemo osamljenost in ostajamo povezani?
S sodobno komunikacijo – telefon, računalnik – je omogočen stik z bližnjimi, kar pa še zdaleč ne more nadomestiti stiska roke in objema. Svetla točka ostaja upanje, da bomo zmogli tudi to preizkušnjo in da bomo dočakali čas, ko se bomo vrnili v normalne tirnice življenja.
Kaj pa nasilje nad starejšimi in bolnimi – kako pogosto se dogaja in v kakšnih oblikah?
Nasilje nad starejšimi gotovo obstaja v različnih oblikah, ga je pa težko zaznati, ker se stari ljudje zelo neradi potožijo. Nasploh o svojih otrocih ne govorijo slabo, in prav od najbližjih nasilje prihaja največkrat. Ni nujno, da je nasilje fizično. Nasilje je že čemerni obraz, s katerim pristopimo k človeku, neprijazna beseda, srečanje brez pozdrava, nezadostna, površna in malomarna nega, neuslišanje majhnih osebnih potreb in želja, ignoriranje …
Bojim se, da so starejši v tem primeru zelo ranljivi in skoraj brez možnosti, da bi poiskali pomoč. Socialne ustanove, na primer centri za socialno delo, lahko posredujejo, toda vprašanje je, kako bo star in nebogljen človek prišel sam v kontakt z njimi.
Kakšna je garancija za lepo starost?
Odločilno je negovanje lepih medsebojnih odnosov v družini od najnežnejših let. To je poroštvo, da morda na stara leta ne bomo preveč osamljeni, da bomo uživali potrebno pomoč in oskrbo svojih otrok in nam bodo vnuki polepšali dneve s svojim iskrenim veseljem, smehom, igrivostjo. Vsem nam, ne samo starejšim, polagam na srce, da bodimo iskreno hvaležni za dobre ljudi, ki jih srečujemo v življenju, za vsak trenutek veselja in dobrote, ki smo ju deležni, za neštete darove, ki jih prejemamo in smo jih zmožni deliti med seboj. Nihče ni tako ubog, da ne bi imel česa podariti, in nihče ni tako bogat, da ne bi ničesar potreboval.
Projekt “Ostanimo povezani preko telefona”
Vse starejše, ki si želijo navezati nove stike, poklepetati, deliti svoja razmišljanja, izkušnje, znanja, a jim nove digitalne komunikacijske poti še niso blizu, v Slovenski karitas vabijo, da poklepetajo po telefonu s prostovoljci Mlade Slovenske karitas. Ostanimo Povezani prek telefona je akcija, ki v času epidemije povezuje starejše ljudi in mlajše prostovoljce. S sproščenim klepetom vam želijo krajšati čas, odganjati strah, ki ga morda občutite v času korone, vas spodbujati ob védenju, da niste sami, da bo vse v redu. Storitev je brezplačna, izvaja se v sklopu projekta »VAU – Vključeni. Aktivni. Uresničeni« in ga financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Kako poteka aktivnost povezave starejših?
Na pogovore s prostovoljci se prijavite na telefonski številki 069 928 187 vsak dan med 9. in 20. uro ali na spletnem obrazcu. Starejšo osebo lahko z njenim privoljenjem prijavi tudi kdo drug.
- Povezali vas bodo s prostovoljcem.
- Prostovoljec vas bo vsaj enkrat tedensko ob naprej dogovorjenem času poklical in z vami poklepetal.
- Sodelovanje v pogovorih lahko kadar koli prekinete.
Prvič objavljeno v reviji Sončnica, priloga Duševno zdravje.