Duševno zdravje je neločljivi del celotnega zdravja posameznika, je vir splošne družbene blaginje in temelj družbe. Po navedbah NIJZ ga sestavljajo področja, kot so človekovo notranje psihično stanje (sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje), odnosi z drugimi, vsakodnevno delovanje, sposobnost, da obvladuje svoje življenje, se uspešno sooča z izzivi in problemi ter doprinaša skupnosti, v kateri živi.
Vsak človek se v različnih obdobjih svojega življenja sooči s težavami na enem ali več področjih, ki rušijo njegov notranji mir in povzročajo psihične stiske. Nerešene psihične stiske lahko vodijo v težave na področju duševnega zdravja. Kadar le te začnejo pomembno ovirati njegov vsakdan, govorimo o nastanku duševnih motenj, med katerimi so najpogostejše stresne motnje, tesnobnost in depresija.
V prilogi revije Sončnica – Duševno zdravje smo izpostavili nekaj najbolj pogostih vzrokov, ki rušijo duševno zdravje in kako se z njimi spopademo.
Otroci pogosto rečejo: »Mami, meni je dolgčas.« Mladi temu pravijo: »Vse je brez veze.« Srednja generacija se sprašuje: »A to je to, to je vse?« Starejši pa: »Joj, kako sem osamljen, nihče me ne pokliče.«
Vsaka generacija na svoj edinstven način doživlja občutek osamljenosti, ne čutijo se povezani z drugimi, sprašujejo se o smislu svojega bivanja in nekateri tudi, s čim so si zaslužili, da se nihče ne zmeni zanje. Vsak človek na svoj način doživlja občutek praznine, vsak drugače pogreša drugega in vsak se po svoje srečuje s samim seboj. Občutek osamljenosti strokovnjaki pojasnijo kot čustveno stanje, v katerem oseba občuti močna čustva praznine, izločenosti in izolacije. Ko govorimo o osamljenosti, govorimo o bivanjski praznini. V zadnjem letu je postala še bolj očitna, pogosta in vidna.
Kako se soočiti z osamljenostjo?
Gotovo poznate ljudi, ki jim nikoli ni dolgčas. Ti ljudje so pogosto vključeni v številne aktivnosti. Ko niso na hoji z nordijskimi palicami, so na kavi pri sosedi ali okopavajo cvetlice na vrtu. Nekako se znajo zamotiti z opravili, ki jih veselijo, jim polnijo »baterije« in ob tem naredijo še nekaj za svoje zdravje. Imajo močno notranjo voljo in gonilo, ki jim ne dovoli, da se zasedijo in da jih obidejo neprijetne misli.
Zakaj ne moremo vsi tako sproščeno in veselo živeti?
Skrivnost se nahaja v našem umu. Misli so tiste, ki nas vedno preizkušajo. Preizkušajo naše potrpljenje in našo notranjo moč. Znano je, da negativne misli prevladujejo nad pozitivnimi. Bolj pritegnejo našo pozornost, dlje časa nas držijo in predvsem so bolj pogoste. Naše misli nam postavljajo številna vprašanja, nam včasih dobesedno nagajajo in nas po nepotrebnem obremenjujejo.
Redko se zgodi, da razmišljamo o čem pozitivnem. Morda takrat, ko smo zaljubljeni in mislimo na lepe stvari. Sicer se prepuščamo razglabljanju o svojih napakah, napakah drugih, krivicah, ki so se zgodile, strahovih, kaj se še lahko zgodi, bolečinam, ko gledamo trpljenje drugih in vrtincu o lastnih neuresničenih sanjah: kaj bi bilo, če bi … To je past, v kateri nas drži naša glava in iz katere je tako težko najti pot, da bi zaživeli bolj veselo in polno življenje, ko bi nam lastna družba bila dovolj in bi nam preprosto bilo lepo.
Zakaj toliko besed o naših mislih?
Ker misli predstavljajo našo resničnost. To, kar mislimo, s svojim razmišljanjem poglabljamo. O tem je veliko pisal Viktor Frankl, ki je preživel koncentracijsko taborišče in kljub izjemno krutim okoliščinam ohranil zdrav duh.
Ponazorimo s primerom, kaj pomenijo naše misli za naše dobro ali slabo počutje. Se vam je kdaj zgodilo, da ste bili slabe volje, pa ste videli mlado mamico z otročkom, ki se vam je nasmehnil? Se spomnite, kako malo je bilo potrebno, da ste pozabili na vse slabo in bili preprosto srečni?
Kako to lahko izkoristimo v trenutkih, ko se počutimo osamljeni?
Pomembno je, da poskrbimo za svoje misli in vse bo v trenutku bolje. Nekaj primerov, kako pretentate svoje možgane in slabe misli:
- Če ste slabe volje, osamljeni ali žalostni, je dovolj, da se spomnite na prijeten dogodek. Za začetek se lahko ozrete naokoli po svoji sobi in pogledate po slikah, fotografijah in spominkih. Lahko vzamete album iz predala in polistate po njem. Ko najdete prijetno sliko, se najprej zahvalite za priložnost, da ste to, kar je na sliki, doživeli in izkusili. Ni samoumevno. Danes, ko smo zaradi epidemije privezani na svoje ožje okolje, na nek način izolirani od bližnjih in prijateljev, ko imamo omejeno gibanje, se tega gotovo zavedamo. Na spomin poglejte s hvaležnostjo. Občutki hvaležnosti v telesu povzročijo pozitivno zanko sproščanja hormonov dobrega počutja, energije in dvig duha. Držite se te misli in ne dovolite, da zapadete v mikavno obžalovanje, kako je bilo lepo, danes pa to ni več mogoče.
- Pokličite prijatelja, s katerim se niste že dolgo slišali. Morda boste za njegovo številko morali pobrskati v kakšnih starih zapiskih, telefonskem imeniku ali celo poklicati skupnega znanca in ga prositi za številko. Tako boste osrečili kar dva. Najprej skupnega znanca, ki vam bo lahko pomagal, potem še tistega, ki mu je klic namenjen. Verjetno zdaj že veste, kaj bo naslednji predlog. Pogovarjajte se o čem lepem. Povejte, da ste se spomnili na skupni dogodek in si zaželeli slišati njegov glas. Lahko mu poveste, da pogrešate takšne trenutke. Povejte, da ste se odločili iskati dobro v svojem življenju in svetu, da ste prebrali, kako dobre novice pozitivno vplivajo na počutje in mu povejte dobro novico, da ga imate v lepem spominu. Vprašajte ga, če ima on tudi kakšno dobro novico za vas.
- Bodite sprememba, ki jo želite videti v svetu. To je velika misel Mahatme Gandhija, ki vas pooblašča, da začnete pozitivni val sprememb v svojem ožjem družinskem krogu. Lahko začnete kar pri sebi in si vsako jutro, ko se zbudite, recite: »Dobro jutro, dragi moj/draga moja.« Lahko dodate še ime. Da ne boste pozabili, si lahko to napišete na listek in si ga položite na nočno omarico ali copate. Tak listek vas bo spomnil, da je dan lepo začeti z lepim pozdravom in tudi nasmehom. Potem bo vsak naslednji trenutek drugačen. Če boste vztrajni, vas utegne v naslednjih dneh življenje pozitivno presenetiti. Lahko se vam nepričakovano obrne na bolje.
Zapisala: Andreja Verovšek, univ. dipl. soc. del.
Objavljeno v reviji Sončnica, april 2021
Fotografija: Pixabay