Zdaleč od tega, da bi bila vsa komplementarna medicina in alternativna zdravljenja za odmet. Alternativnih načinov zdravljenja je veliko – od apiterapije, ajurvede, bioresonance, homeopatije, aromaterapije, Bachovih cvetnih esenc, srebrovih pripravkov, različnih živih vod, konoplje, do čudežnih zdravil, ki pridejo in izginejo.
Kot pojasnjuje dr. Samo Kreft, mag. farm., je pri nekaterih metodah učinek zelo jasen, le dokazi za njihovo učinkovitost še ne povsem. Spet pri drugih gre lahko za učinek, enak placebu, tretje so dokazano škodljive, četrte pa povsem namerna prevara, ki služi zgolj praznjenju denarnic. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj najbolj »vročih« metod alternativne medicine, ki se pogosto pojavljajo v medijih in jih spremljajo reklame o čudežnem zdravilu. Predstavitev je v večji meri povzeta po dveh zbornikih Fakultete za farmacijo, ki sta ju uredili magistri farmacije dr. Nina Kočevar Glavač in dr. Alenka Zvonar Pobirk.
Srebrovi pripravki
Dr. Marko Anderluh in dr. Žiga Jakopin, oba magistra farmacije, sta raziskovala srebrove pripravke in njihovo (ne)varno uporabo v protimikrobni terapiji. Srebro namreč že stoletja uporabljamo za zdravljenje opeklin in kroničnih ran, deluje tudi protivnetno. Srebro v procesu protimikrobnega zdravljenja nase veže bakterijske celice, kar v končni fazi vodi v njihovo smrt. Njegova uporaba je skozi različna obdobja nihala, danes ob vse večji odpornosti na različne antibiotike postaja ponovno priljubljeno v obliki oblog za celjenje ran. V zadnjem času pa zlasti strmo naraščata oglaševanje in uporaba koloidnega srebra.
Prav slednje, koloidno srebro, zbuja največ dvomov. Koloidne pripravke s srebrom so začeli uporabljati z namenom, da bi se izognili dražilnim raztopinam srebrovega nitrata. Predvidevali so, da bi z obarjanjem srebra lahko pridobili učinkovit antiseptik brez neželenih učinkov. Dandanes so tako na spletu dostopni številni pripravki s koloidnim srebrom, katerih učinkovitost je pod vprašajem. Na spletu dostopno ionsko koloidno srebro v obliki razpršila ali kreme nekateri uporabljajo tudi kot antiseptik pri okužbah v ustni votlini in za zdravljenje gastrointestinalnih okužb – ga torej zaužijejo. Večina raziskovalcev, ki so doslej preučevali te pripravke, zaključuje, da so oblike zdravljenja s srebrom učinkovite zlasti v dermalni protimikrobni terapiji, njihovo peroralno uporabo za doseganje sistemskih učinkov pa odsvetujejo.
Peroralna uporaba koloidnega srebra je tako lahko popolnoma neučinkovita, lahko se pojavijo preobčutljivostne reakcije, citotoksičnost, argirija ali argiroza (nalaganje srebra v usnjici ali roženici). Avtorja sta zato mnenja, da morebitni pozitivni učinki koloidnega srebra ne odtehtajo tveganja pri njegovi sistemski uporabi.
Žive, mrtve in druge vode
Dr. Slavko Pečar, mag. farm., se je posvetil zdravilnim učinkom živih, informiranih in drugih »pametnih« vod, ki preplavljajo internetno ponudbo. Strinja se, da voda, ključna za obstoj življenja, kljub svoji majhni in preprosti molekuli skriva številne še ne povsem poznane in razumljene lastnosti. Pa vendar, koliko je v tem komercializacije? Ste že slišali za vodo Kangen ali pa za mineralni prah, ki naj bi posnemal pitno vodo himalajskega ljudstva Hunza? Ali s kisikom obogateno vodo AcquaPhi? Pa za informirano vodo, za katero ponudniki trdijo, da se na steklenico odtisnjen spekter različnih informacij prenese na vodo,popravi njeno strukturo in jo približa izvirski vodi? Večina ponudnikov takih vod svoje proizvode utemeljuje s tem, da so današnje vodovodne vode zaradi prisotnosti klora in drugih snovi na nek način mrtve vode, zato prodajajo najrazličnejše obogatene vode, pa tudi raztopine, ki naj bi jih dodajali navadni vodovodni vodi, in aparate, s katerimi naj bi to vodo prečistili, jo naredili bolj živo, v nekaterih primerih naj bi pridobila celo zdravilne učinke.
Pečar je prepričan, da bržkone ne gre za naključje, da se je med tovrstnimi izdelki znašla voda – ena ključnih dobrin, ki jo človek dnevno potrebuje. »Vodo izrabljajo tako, da jo obogatijo z raznimi dodatki, ki bi se sami kot taki slabo tržili zaradi odpora ljudi do vsega, kar diši po kemiji. Če te snovi povežemo z vodo, je stvar drugačna, zlasti če uspe oglaševalcem prevaliti poudarek na vodo, ki naj bi pridobila posebne lastnosti. Uporabnike motivirajo za kupovanje take vode, s tem da uporabo povežejo s skrbjo za lastno zdravje oziroma s samozdravljenjem. Zaradi večjega finančnega učinka je zaželen kar najširši nabor tegob, ki jih voda z dodano vrednostjo blaži, odpravlja ali celo zdravi,« razmišlja farmacevt.
Zaključuje, da pridevnika »živa« v povezavi z vodo ne smemo razumeti dobesedno. Še najbolje je, če ga sprejmemo kot spretno marketinško potezo. Najbolj lahko zaupamo vodam, ki vsebujejo takšne ali drugačne antioksidante, saj so te vode še najbolj opremljene z relevantnimi poskusi, raziskavami in obsežno dokumentacijo, njihovi proizvajalci pa ostajajo v realnih okvirih. Ponudbe, kot so »pomladitev, podaljšanje življenja, zaščita pred rakom« pa moramo sprejeti z ustrezno mero kritičnosti. »Prepričan sem, da vse vode niso popolnoma neuporabne in nekoristne. Čas pa bo prej ko slej pokazal, katere vode so uporabne še za kaj drugega kot praznjenje denarnic,« pristavi Pečar.
Čudežna zdravila
Na trgu se nenehno pojavljajo nova prehranska dopolnila in pogosto začnejo v medijih in po spletu krožiti informacije o njihovem čudežnem zdravilnem delovanju. Te informacije niso podprte z znanstvenimi dokazi, ne navajajo zanesljivih virov ali pa celo izkrivljajo rezultate resnih znanstvenih objav in raziskav. Kljub temu se za te modne muhe vedno pojavi določeno zanimanje, ugotavlja dr. Mojca Lunder, mag. farm. Za nekatere med njimi varnost ni dokazana, za nekatere pripravke pa je celo dokazano, da niso varni.
Med takšnimi modnimi muhami so tudi mumie oziroma shilajit (šilajit, tj. črna zdravilna smola), ki ga uporabljajo za hitrejše celjenje zlomov kosti, trebušne težave, zdravljenje impotence in še veliko drugih tegob. Sledijo Lugolova raztopina, ki naj bi ozdravila depresijo, dermalni pripravki magnezija v obliki olja ali gela, ki naj bi zdravili artrozo, in soda bikarbona (natrijev hidrogenkarbonat), ki jo oglašujejo kot učinkovito v boju z rakom.
Mumie oziroma shilajit je smoli podobna tekočina, ki jo najdemo v goratih predelih Indije, Rusije in bivših držav Sovjetske zveze. Izpod skalnatih plasti se na površje izloča v toplih mesecih leta. Poleg že omenjenih namenov uporabe jo v ajurvedski medicini uporabljajo tudi pri zlatenici, žolčnih kamnih, vnetjih sklepov, bronhitisu, težavah s srcem in ožiljem, epilepsiji, zvinih … Šele v zadnjem času so se začele pojavljati resnejše klinične raziskave, predklinični podatki pa kažejo, da je uporaba varna in da neželenih učinkov ni. Potrdili so tudi njen ugoden vpliv pri neplodnih moških. Vsekakor bo za dokončne rezultate potrebnih še več raziskav. Največja nevarnost za uporabnike pa je, da se na tržišču pogosto pojavljajo ponaredki, ki jih prodajajo pod tem imenom.
Alternativne oblike zdravljenja v porastu
Antropologinja dr. Uršula Čebron Lipovec pojasni, da se število ljudi, ki posegajo po alternativnih oblikah zdravljenja, krepko povečuje tudi v Sloveniji. Med letoma 2012 in 2014 so naredili raziskavo med Slovenci s kroničnimi zdravstvenimi težavami, ki uporabljajo tudi komplementarno medicino. Ugotovili so, da se te vrste medicine najpogosteje poslužujejo zaposlene ženske srednjih let s končano srednjo šolo. Potrdili so domnevo, da ljudje najprej obiščejo osebnega zdravnika in poskušajo težavo reševati tam, a ker zdravljenje ni uspešno in njihove težave niso rešene, se odločijo pomoč iskati tudi pri alternativnih zdravilcih.
V alternativo torej vodi nezadovoljstvo z uradno medicino. Informacije o možnostih alternativnega zdravljenja gredo največkrat od ust do ust. Več kot polovica sogovornikov v raziskavi zdravniku
ni povedala, da se zdravi tudi pri komplementarnem terapevtu, medtem ko so skoraj vsi komplementarnemu terapevtu povedali, da se zdravijo tudi v okviru uradne medicine.
Pozor! Nimajo vsi čistih namenov
Zaupanje težkih bolnikov, ki se znajdejo v nezavidljivih razmerah, nemalokrat zlorabijo kvazi strokovnjaki, ki želijo na ta način zgolj zaslužiti. Prav sedaj poteka na novogoriškem sodišču sojenje zdravilcu Franju Keleminoviću, bolj poznanemu pod imenom dr. Oskar. Za njegove nasvete so mu bili mnogi pripravljeni plačati velike vsote denarja. Po pričevanju svojcev ene od njegovih pacientk naj bi slednja Keleminoviću za nasvete, čaje, prehranska dopolnila in higienske preparate, ki naj bi jo čudežno ozdravili, plačala 22.500 evrov. Zadnjo zajetno vsoto denarja mu je izročila le nekaj dni pred smrtjo. Po neuradnih informacijah naj v pripravkih ne bi bilo nič drugega kot navadna zelišča. Novogoriško tožilstvo mu po kriminalistični preiskavi očita mazaštvo in oderuštvo, da je torej zdravil brez ustrezne kvalifikacije, odvračal ljudi od iskanja pomoči pri uradni medicini in si pridobil nesorazmerno premoženjsko korist zaradi stiske drugega.
Lugolovo raztopino pripravimo z raztapljanjem joda in kalijevega jodida v vodi. Raztopina v medicini sicer ni neznanka. Uporabljajo jo za diagnostiko malignih sprememb, za kirurško razkuževanje rok, v nujnih primerih tudi kot sredstvo za razkuževanje pitne vode. V zadnjem času pa se pojavljajo poljudne oziroma kvazi znanstvene objave, ki priporočajo jemanje velikih odmerkov joda za najrazličnejše tegobe – proti depresiji in migreni, za zdravljenje raka, lajšanje menstrualnih težav, težav s ščitnico, nadledvično žlezo, sladkorno boleznijo … Zadostna količina joda je sicer izjemno pomembna za delovanje ščitnice in razvoj otroka med nosečnostjo, vendar pa po mnenju endokrinologov dodaten vnos joda v Sloveniji ni potreben, saj ga dobimo dovolj že z jodirano soljo. Povečan vnos joda lahko celo sproži ali poslabša bolezni ščitnice.
Tudi magnezij ima dva pola. Njegova peroralna uporaba je nesporna in raziskave kažejo, da povečan vnos magnezija izboljša stanje pri arterosklerozi, sladkorni bolezni tipa 2 in hipertenziji. Priporočajo ga tudi športnikom zaradi večjih telesnih in psihičnih obremenitev, ljudem na različnih dietah, pri menstrualnih krčih … V prodaji pa se pod imenom magnezijevo olje ali magnezijev gel pojavljajo tudi dermalni pripravki, preko katerih naj bi učinkovine v telo prehajale skozi kožo. A jasno je, da magnezijevi ioni skozi zdravo človeško kožo ne prehajajo. Kakšen je njihov prehod skozi poškodovano kožo, še ni ugotovljeno, vsekakor pa je količina premajhna za sistemsko zdravljenje.
Podobno je s sodo bikarbono. Uporabljajo jo denimo za zvišanje bazičnosti urina pri zastrupitvah, za zdravljenje acidoze. Zapisi v medijih pa ji pripisujejo tudi moč pri zdravljenju raka. Pri raziskavah na miših so namreč opazili, da so se jim ob apliciranju sode bikarbone metastaze očitno zmanjšale. Vendar pa dr. Janez Ilaš, mag. farm., opozarja, da raziskave prinašajo tudi zelo jasno spoznanje, da tega delovanja ne bo moč prenesti na terapevtsko raven. Poleg tega ima lahko samozdravljenje s sodo bikarbono tudi neželene učinke, zato ga odsvetujejo.
Konoplja
Konopljino olje pridobivajo s hladnim stiskanjem konopljinih semen, ki ne vsebujejo znatnih količin psihoaktivne snovi THC. Konopljinega olja torej ne gre enačiti s konopljino smolo ali drugimi konopljinimi izdelki, saj ne vsebuje kanabinoidov. Kljub temu naj naj bi olje imelo številne
zdravilne učinke. Z vsakodnevnim uživanjem 1 – 2 žlic olja zjutraj na tešče naj bi blagodejno delovalo pri težavah s kožo, zniževalo raven holesterola, preprečevalo srčno-žilne bolezni, delovalo protitumorno in imelo pozitiven vpliv pri revmatoidnem artritisu in osteoporozi.
Dr. Tihomir Tomašič, mag. farm., ugotavlja, da sestava konopljinega olja vsekakor nakazuje pozitivne učinke na zdravje človeka, predvsem zaradi velike vsebnosti esencialnih maščobnih kislin. Vendar pa pri oglaševanju konopljinemu olju pogosto pripisujejo učinke, za katere nimajo dokazov. Ne gre ga torej oglaševati kot zdravilo, ki pozdravi številne bolezni, dokler za to ni dokazov.
Konoplja predstavlja veliko upanje predvsem v onkologiji. Zaenkrat se njeni pripravki, ki vsebujejo kanabinoide (kapljice, svečke), uporabljajo za lajšanje bolečin, pozitivno vplivajo na tesnobnost in motnje spanja, zmanjšujejo bruhanje, slabost in srbečo kožo. Glede samega zdravljenja raka pa je še precej nejasnega, saj so bili doslej večinoma narejeni le predklinični preizkusi na živalih.
Vsesplošna pričakovanja o konopljinih čudežnih učinkih so tako še nerealna, prav tako zdravljenje s kanabinoidi (konoplja jih vsebuje okrog 80, najbolj znana sta THC in CBD) ne more nadomestiti standardnega kombiniranega zdravljenja, kot so kirurgija, sistemska terapija in obsevanje. »Največja nevarnost je, če samozdravljenje s pripravki konoplje, kot je hašiševo olje, nadomesti onkološko zdravljenje ozdravljivih rakov, saj vsak odlog zdravljenja bistveno zmanjša možnost za ozdravitev,« svari prim. Jožica Červek, dr. med., iz združenja Evropa Donna.
Erik Brecelj o gurujih samozdravljenja
»Bolniki in svojci v Sloveniji vedno manj zaupajo uradni medicini. Del krivde je tudi na strani zdravnikov in organizacije zdravstva. Časa, da bi se posvetili vsakemu bolniku, je zaradi premajhnega števila zdravnikov vedno manj, zato bolniki ne dobijo vseh potrebnih informacij. Vendar to ni edini razlog za nezaupanje. Internet je poln »gurujev«, ki bolnikom obljubljajo čudežne ozdravitve, če se bodo zdravili pri njih (seveda ne brezplačno). Ob samoreklami ne pozabijo popljuvati uradne medicine, ki je po njihovem mnenju samo orodje zaslužkarske farmacije. Obljubljajo čudeže. Uradna medicina jih ne. Pri zdravljenju imamo žal tudi zaplete. Pri hudih boleznih tudi smrtne.«
Erik Brecelj, Delo, 20. februar 2017
Povzela in pripravila: Nataša Bucik Ozebek