Alja Krevh je po izobrazbi univ. dipl. psihologinja in od septembra dalje tudi študentka psihoterapije. Dela v kadrovski službi Premogovnika Velenje. Je prijazna, pozorna, srčna, pripravljena pomagati, prisluhniti sočloveku.
Bliža se decembrski čas. Ali se ga veseliš?
Decembrski čas mi je od nekdaj zelo ljub. Moji najlepši spomini na otroštvo so vezani prav na novoletne praznike, ki sem jih v krogu domačih preživljala v Slovenj Gradcu. Spominjam se občutka varnosti, topline, otroške igrivosti in pričakovanja Dedka Mraza, ki smo ga otroci vsako leto za las zgrešili (smeh). Danes je vse drugače, a isti občutek vznemirjenja in upanja je ostal. Prevzame me ob decembrski peki peciva, ob gledanju božičnih filmov, poslušanju glasbe, sprehodih pod prazničnimi lučkami, pisanju voščilnic. Letošnji december je, žal, v marsičem drugačen, a se praznikov in dela prostih dni kljub temu zelo veselim.
Ali so tvoji dnevi v službi, odkar se je pojavil korona virus, bolj zahtevni, naporni?
Narava mojega dela je takšna, da delo v pisarni lahko kombiniram z delom od doma, kar je zame zahtevnejše kot sicer. Sem pa zelo hvaležna za to možnost, saj imam doma šestošolca, ki se šola na daljavo. Samo dobra organizacija in »železni živci« me rešujejo, da se mi ne zmeša do konca (smeh), bi pa na trenutke tudi sama najraje dala odpoved kot učiteljica. Včasih je enostavno preveč vsega. Ampak … kaj pa v končni fazi lahko storimo drugega, kakor da smo svojim otrokom v oporo, saj tudi oni v teh časih doživljajo hude stiske. Trenutno ga motiviram z bližajočimi se počitnicami, a kaj, ko je tisto, kar najbolj potrebuje, trenutno nedosegljivo – druženje z vrstniki.
Kako poskrbiš zase, za svoje zdravje in kaj je zate najboljša sprostitev po napornem dnevu ali pa nasploh?
V tem »korona« času se, večkrat kot sicer, odpravim v gozd, kjer se razhodim, sprostim ter naužijem svežega zraka. Če je le možno (ko je močna volja – smeh), se odpravim na Koželj, drugače pa po poteh okoli jezera ali pa po velenjskih gradovih. Tudi Graška gora mi je pri srcu, naprej pa v tem trenutku ne smem … Po napornem delovniku si rada privoščim kopel ali pa si s sinom ogledava kakšen sproščujoč film ali dokumentarno oddajo, ob katerih lahko odmislim ves dnevni »program«.
Imaš kakšen hobi, ki te osrečuje?
V mladosti sem se šest let učila igrati citre in v tem sem bila kar uspešna. Kasneje sem zaradi ostalih obveznosti igranje zanemarila, zdaj pa se zopet vračam k njemu. Zadnje čase večkrat odprem »kufer« in med notnimi zapisi poiščem kaj, kar še znam zaigrati, in to mi je v zadovoljstvo. Odkar sem si omislila študij, na ostale konjičke niti pomisliti ne smem, imam pa za kasnejša leta še marsikaj v načrtu, zelo me npr. zanima aromaterapija. Želela bi se tudi več prostovoljsko udejstvovati.
Kaj pa bi rekla ljudem, kako naj ravnamo v tem času?
Pomembno se mi zdi vsaj troje. Prvič, upoštevajmo navodila stroke glede uporabe zaščitnih mask, razkuževanja rok itd. Drugič, skrbimo za zdravje telesa in pri tem ne pozabimo na dušo! Naredimo vse za to, da v danih okoliščinah najdemo svoj notranji mir. Vem, to ni lahko. A vsak, v še tako težki situaciji, lahko začne delati na tem. Za začetek se nehajmo obremenjevati s stvarmi, na katere nimamo vpliva. Postavljajmo si manjše, dosegljive cilje, morda vsak dan posebej, in se nagradimo, ko jih uresničimo. Osredotočimo se na svoje prednosti, na dosedanje dosežke v življenju, poskušajmo najti smisel v njih. Pokličimo ljudi, ob katerih imamo dober občutek. In nenazadnje, poglejmo okoli sebe in si medsebojno pomagajmo. S tem bogatimo tudi sebe.
Ali se ti zdi pomembno, da uživamo kakšna prehranska dopolnila? Kako naj vzdržujemo imunski sistem, ga še bolj podpremo?
Glede prehranskih dopolnil upoštevam priporočila strokovnjakov in v zadnjih mesecih jemljem vitamina D in C. Tudi drugače občasno vzamem kakšne vitaminske pripravke, predvsem v prehodnih letnih obdobjih, ko me rada doleti kakšna viroza ali angina, ali pa me na nek primanjkljaj opozori telo. K vzdrževanju imunskega sistema pa zagotovo vpliva tudi način življenja, razmišljanja … kakor sem že v prejšnjem odgovoru poudarila, je skrb za duševno zdravje tu bistvenega pomena.
Kaj misliš, ali bomo, ko se razmere umirijo in ko bomo zaživeli zopet približno tako, kot smo bili vajeni, bolj znali ceniti osebno srečanje, stisk roke, bližino sočloveka?
Ljudje v zadnjih mesecih spoznavamo, kako pomembne so stvari, ki smo jih dolgo imeli za samoumevne. Med njimi je vsekakor tudi druženje, če ni morda kar na prvem mestu. Glede na to, kako hrepenimo po teh starih časih, verjamem, da bodo ponovna druženja prisrčna in iskrena in da bomo zanja neskončno hvaležni. Upam, da se to zgodi čim prej. Oh, kako mi manjka kavica s prijateljicami (smeh)!
Naj se v zaključku najinega res kratkega, ampak pomembnega klepeta, vrneva k decembrskemu času in prazničnim željam. Kaj si želiš? Razkrij nam vsaj kakšno majhno željo. In kakšno naj bo leto 2021?
Na splošno si želim, da bi bilo naslednje leto prijaznejše do ljudi, da bi bilo bolj srečno. Da zaključimo s tem virusom oz. se naučimo živeti z njim in da se vrnemo v ustaljene tirnice, kolikor se bo pač dalo. Osebno pa si želim predvsem zdravja in notranje moči za uspešno premagovanje izzivov. Med njimi sta študij ter vzgoja (že skoraj) pubertetnika. Obojega se maksimalno veselim (smeh).
Bi za konec še kaj želela povedati.
Hvala, Lucija, za povabilo na klepet. Ponosna sem, da ste me sprejeli v vaše društvo. Vsem članom društva Sončnica želim mirne in prijetne božično-novoletne dni s pogumnim vstopom v 2021. Pa zdravja in sreče!
Hvala lepa tebi, Alja, za sončen decembrski klepet. Jaz bi seveda raje videla, da sva se srečali osebno. A čas je takšen in upajmo, da čim prej mine. Vse dobro ti želim v svojem imenu in v imenu društva. In dobrodošla med nami.
Lucija Venta
