V četrtek, 14. maja 2015, smo se članice našega društva zbrale pri spomeniku dr. F. Prešerna z namenom, da se sprehodimo po lepo urejeni poti ob obrežju Ljubljanice pa vse do Botaničnega vrta na Ižanski cesti.
Ker je zgodovina tega našega bisera zelo zanimiva, bom danes napisala nekaj o tem.
Botanični vrt v Ljubljani ima že 200 letno zgodovino. Zasnoval ga je Franc Hladnik (1773-1844) v začetku 19. stoletja, v času Ilirskih provinc, ki so tedaj pomenile pravi narodni preporod zaradi uvedbe slovenskega jezika v javne ustanove. Po odredbi guvernerja Marmonta o ustanovitvi centralnih šol, v katerih bi se poučevalo vse znanosti in umetnosti, je bil sestavni del tudi botanični vrt. Marmont je zasadil več dreves, med drugim tudi lipo, ki še danes nudi prijetno senco, čeprav jo le lanski žledolom precej poškodoval.
Franc Hladnik je bil predavatelj za naravoslovje in botaniko na visoki šoli in prvi ravnatelj Botaničnega vrta. Vrt je bil po nekih zgodovinskih virih odprt 11. julija 1810 na tej lokaciji ob Ižanki, med Karlovško cesto in Grubarjevim prekopom. V začetku so v vrtu posadili samo ljubljansko floro nato pa še rastlinje iz ostalih predelov kranjske dežele.
Do leta 1812 je bilo posajenih že 766 domačih vrst rastlin. Ob ustanovitvi ljubljanske univerze (1919-1920) preide vrt pod njeno okrilje in tako deluje še danes v okviru oddelka za biologijo Biotehnične fakultete.
Od leta 1991 je zavarovan kot spomenik oblikovane narave na lokalni ravni, od leta 2008 pa ima vrt status kulturnega spomenika državnega pomena.
Velja za najstarejši botanični vrt v JV delu Evrope. Včlanjen je v mednarodno organizacijo botaničnih vrtov in izmenjuje ter pošilja vsako leto preko 2000 zavojčkov semen vsaj 300 vrtovom po svetu.
Danes je na 2 ha vrta zasajenih preko 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik.
Decembra 2010 je bil odprt nov rastlinjak za tropske rastline, za katerega so prispevali tudi evropski botanični vrtovi.
Trenutno vrt vodi Jože Bavcon, ki je organiziral dokončanje rastlinjaka sredozemskih rastlin pod Rožnikom in izdal že veliko publikacij o rastlinju na Slovenskem in o zgodovini vrta ter njegovih upravljalcih in vrtnarjih.
Danes se v vrtu odvijajo razni dogodki za spoznavanje narave in rastlinstva.
Sprehod in prijetno druženje v zelenem in cvetočem vrtu smo zaključile ob kavici ter se dobre volje razšle.
Zapisala: Štefanija Sever