Včasih je veljalo, da svoje zdravje cenimo šele takrat, ko ga izgubimo. Danes imamo k preventivnemu vzdrževanju vseh oblik zdravja mnogo zavestnejši pristop, pravi mag. Klementina Sambolič.
Družbena ozaveščenost glede pomena ohranjanja zdravja je na mnogo višji stopnji, kot je to bila včasih. Smo se kdaj vprašali, kaj vse je pomembno za ohranjanje našega duševnega zdravja?
Kakšno povezavo ima naša vsakodnevna rutina z ohranjanjem duševnega zdravja?
Različnih oblik gibanja ali (telo)vadbe se običajno poslužujemo, da telo vzdržujemo prožno. Hkrati vemo, da gibanje vpliva tudi na naše izboljšano psihično počutje. Sama redno, skoraj vsak dan delam jogo. Pri njej je zelo pomembno pravilno dihanje. Dolgoročno tovrstna vadba vpliva tudi na izboljšano koncentracijo, večjo vzdržljivost in trajni občutek umirjenosti.
Kaj pa naša vsakodnevna rutina, drobni trenutki, za katere si radi vzamemo čas, če je le mogoče?
To so tiste stvari, ki jih zjutraj naredimo še napol speči. Zame je to kozarec svežega pomarančnega soka, za nekoga kava, priljubljeni zajtrk v priljubljenem kotičku svojega doma. Zame temu sledi branje novic ali e-pošte, morda pogovor s kom. Nekateri morajo že takoj odhiteti v službo. Popoldan je pri meni sprehod v naravi, ki ga nekateri naredijo že zjutraj sami ali s prijateljem, partnerjem, štirinožnim ljubljenčkom.
Tu je še naša najljubša oblika že omenjene vsakodnevne telesne vadbe. Vse te in še mnoge rutine, ki so na videz malo dolgočasne, če jih ponavljamo vsak dan, pomembno govorijo o tem kdo smo, kaj nam je pomembno, kakšne so naše navade in hobiji, ki so sestavni del naših osebnosti.
Človek, ki živi sam, jih je morda nekoliko naveličan, a mu lahko bistveno pomagajo k vzdrževanju duševnega zdravja. Kot tudi drugi majhni vsakodnevni rituali, ki jih je vnesel v svoje življenje in so mu pomembni, ter mu življenje pomagajo osmisliti še posebej če je v obdobju, ko ima dovolj prostega časa zase.
Ob zimskih večerih je to za lahko prižig sveče, nad katero izpareva najljubše eterično olje, medtem ko s šalico vročega čaja v eni roki, v drugi držimo knjigo in beremo, pišemo ali gledamo televizijo. To na nas vpliva blagodejno, kajti ogenj in prijetni vonji nam dajejo poseben občutek toplote in domačnosti, ki nas navdaja s prijetnimi občutji. Za nekoga je to seveda lahko kaj čisto drugega, njegovega!
Ali razmišljamo kako bi bilo brez teh majhnih trenutkov, ki nas določajo, če bi nam jih nekdo vzel? Ponavadi šele takrat, ko jih dejansko izgubimo.
Prezaposlena mama, ki mora skorajda pozabiti na svoje potrebe in daje v ospredje potrebe svojih otrok in moža/partnerja, bi vse dala, da bi lahko vsaj en trenutek posvetila takšni rutini (npr. miren zajtrk na sončnem balkonu, ob katerem bi prelistala svojo najljubšo revijo), a ji to ne uspe. Zato ni za omalovaževati majhnih, a vsakodnevnih rutin, ki so sestavni del nas, kot oseb in so pri vsakem človeku drugačne, glede na njegov način življenja, prioritete in zanimanja. Te rutine nam dajo vedeti kdo smo, kaj nam je pomembno in nam dajejo občutek lastne vrednosti. Zato, če jih opustimo, hkrati opuščamo tudi skrb za svoje dobro počutje.
Za omenjeno mamo, da ne izgori ob nenehnem zadovoljevanju potreb drugih, ki potrebujejo njeno skrb, je pomembno, da lahko vsaj občasno izpelje kakšno svojih rutin in se tako posveti sebi. S tem ohrani stik s svojim jazom in ga neguje. To je lahko s sprehodom, kjer bo uživala v samoti in tišini, ki jo bo obdajala, ob priljubljeni vadbi, branjem priljubljene revije, ali pet minut na sončnem balkonu.
Skrb zase sestavljajo seveda tudi za nekoga nam manj prijetna opravila, kot so nega telesa, čiščenje, brisanje prahu, tudi vsakodnevna skrb za naše hišne ljubljenčke ali cvetlice in zelenje, ki ga imamo v našem domu. A o pomenu teh kdaj drugič.
Zapisala: mag. Klementina Sambolič; magistra znanosti zakonske in družinske terapije
Društvo Sinergija Ljubljana