Martina Burger, aktivna Novomeščanka

Martino smo na prvoaprilsko dopoldne pred petimi leti zmotili ob čiščenju oken. Z Natašo, ki jo je obiskala, sta ugotovili, da jo bo delo počakalo in si vzeli čas za klepet. Preberimo, kaj je zapisala in kaj sta se pogovarjali.

Že Vida, ki v Društvu za osteoporozo Dolenjske vodi telovadbo in skrbi še za marsikaj, mi je povedala, da je Martina zelo aktivna in veliko na svežem zraku. Martina to brž potrdi.

„Če pogledam nazaj, je bilo moje življenje vedno zelo aktivno in pestro. Veliko sem se in se še gibljem v naravi. Nekoč s kolesom, smučmi, ob gobarjenju, danes pa peš. Tudi delo mi nikoli ni bilo tuje. Veliko sem pomagala pri gradnji naše družinske hiše, se pa danes zavedam, da mi je to bržkone prej škodilo kakor koristilo,“

pripoveduje Novomeščanka.

Doma je iz okoliške vasi, v mesto jo je pripeljala služba, obdržala pa družina.

Že kot otroku so ji dejali, da ima šibke kosti, o tem pa je resneje začela razmišljati šele, ko je po petdesetem letu odšla v pokoj. Tudi po nasvetu prijateljic se je odločila za meritev mineralne kostne gostote in ta je na njeno veliko presenečenje pokazala na močno osteoporozo.

„Takoj sem začela s hormonskim zdravljenjem. Na vsako leto in pol sem hodila na kontrolne preglede in stanje se je na začetku zelo dobro popravljalo, nato pa na eni točki obstalo. Ni šlo ne naprej ne nazaj, kljub vsemu pa so bile vrednosti sprejemljive tudi za zdravnika in odločil se je, da z aktivnim zdravljenjem preneham, seveda pa ob tem ne opustim jemanja vitamina D, magnezija in hrane, bogate s kalcijem,“ razloži.

Tega se tudi zares drži. Na mizi ima vedno oreščke, pomaga si s prehranskimi dopolnili. Ker je vegetarijanka, živalske beljakovine nadomešča z rastlinskimi proteini. A najbolj od vsega prisega na telovadbo.

„To pa le poudarite, da mi je najbolj pomagala telovadba pri gospe Vidi Mamilovič. Razgiba nas od glave do pet, res sem zadovoljna s to telovadbo, gospa Vida pa je krasna ženska,“ se razgovori Martina.

Prav telovadba ji pomaga, da ostaja pri svojih 75 letih zelo vitalna in v dobri formi. Ponosna je na svojo kondicijo. Danes se rada povzpne na katerega od bližnjih hribov, še ne dolgo tega pa je skupaj z ljubitelji gora v društvu upokojencev osvajala tudi visokogorje. V planinski knjižici ima dvakrat zabeležen Triglav, prečesala je Julijske Alpe, Karavanke …

No ja, ni samo telovadba, ki jo drži v akciji. K pravi mladostni formi ji pomagata tudi vnuka, gimnazijka in osnovnošolec. Med tednom ju razvaža na njune interesne dejavnosti.

„Tako sem vedno v stiku z vnukoma, kar se mi zdi za eno pravo babištvo zelo pomembno,“ pristavi. Brez avta seveda ne bi bilo nič, zato si Martina življenja brez njega ne predstavlja. Brž pristavi, da ta ni pomemben samo zato, da razbremeni otroke in razvaža vnuke, temveč tudi zanjo, da ostaja v stiku s svetom. Kolikor ji čas dopušča, se udeležuje tudi društvenih dejavnosti.

Zapisala: Nataša Bucik Ozebek
Prispevek je bil prvotno objavljen l. 2015
Fotografija je simbolična.