Po lepem, vročem poletju smo članice našega društva pričele jesen z novim potepanjem po ljubljanskih znamenitostih. Tokrat smo se sprehodile po Labirintu umetnosti, šle na ogled razstave v fužinskem gradu ter v bližnji park.
Na Fužinah, med Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ter Psihiatrično kliniko Ljubljana, domuje od leta 2010 čisto poseben park z imenom Labirint umetnosti. Njegovi zidovi so živi, »zgrajeni« iz dreves − 287 kanadskih čug. Ob izbiranju primernega drevesa so se najprej odločili za tiso, eno od slovenskih zaščitenih drevesnih vrst, ker pa je to drevo strupeno, so na koncu izbrali kanadsko čugo, zimzeleno drevo, ki veje poganja od tal in je kot takšno najprimernejše za zasaditev labirinta. Pot do njegovega središča je tlakovana s kratkimi mislimi o umetnosti, hoji, knjigi in življenju.
Fužinski grad je bil nekoč romantična izletniška točka, kraj, ki je dal prvo papirnico na Kranjskem in bil baza protestantizma. Zaznamovali sta ga dve družini, Kisel in Terpinc, dve stoletji, njegovo tretje pomembno obdobje pa se dogaja danes, ko je v njem Muzej za arhitekturo in oblikovanje.
V parku je v 17. stoletju grof Auersperg uredil ribnike, vrtni paviljon in zverinjak, v katerem so bile predvsem lovne živali. Iz tistega časa je ohranjenih še nekaj skulptur in starih dreves.
Zgodovina gradu je zelo pestra in zanimiva, saj so se lastniki, poleg obeh že omenjenih družin, v naslednjih stoletjih menjavali. Med njimi so bili tudi jezuiti, ki so bili v njem do konca 18. stol. V tem času naj bi bil grad precej zanemarjen.
Nekaj časa je bil grad v lasti Papirnice Vevče, ki je pred vojno in med njo v gradu uredila stanovanja za svoje delavce. Med letoma 1941 in 1943 ga je zasegla italijanska vojska, ki ga je precej opustošila. Po odhodu okupatorjev je bil dvorec še naprej namenjen stanovanjem in je zelo propadal, dokler ni bil leta 1984 razglašen za državni spomenik. Zadnji stanovalci so se iz njega izselili leta 1986. Leta 1990 ga je v upravljanje dobil Arhitekturni muzej, dve leti kasneje je bila končana prva faza obnove, leta 1995 pa še druga. Grad sicer še ni prenovljen v celoti.
Muzej za arhitekturo in oblikovanje v gradu deluje že 24 let. Trenutno sta na ogled dve postavitvi: Soseske in ulice ter Mladi, mesto in dediščina. Poleg tega nam je kustos predstavil še življenjepis in zgodbe arhitekta Vladimirja Mušiča.
Zapisala :Metka Janc