Trboveljčanko Justino Narat prijatelji in znanci kličejo Justi. Tudi za sočlane v Društvu osteoporoze Trbovlje, v katerega je včlanjena že vse od leta 2000,je kar Justi. Kot mlado dekle se je izučila za šiviljo,a v svojem poklicu ji ni bilo dano delati. Skromno pokojnino si je zaslužila kot delavka v industrijskem podjetju. „Podobna usoda kot čaka današnjo mladino,“ pravi Justi. „Najprej študirajo in se učijo, potem pa ne dobijo dela, za katero so se izučili, ali pa ga sploh ne dobijo. Mi smo že nekako preživeli v skromnosti, za današnjo mladino pa je težko,“ pravi Justi, ki je mama, babica dvema vnukoma in ponosna prababica enoletnega pravnuka.
Njena življenjska zgodba je težka. Že pri tridesetih letih so ji morali odstraniti dobršna dela tankega in debelega črevesa. V devetdesetih letih pa so se začele njene težave stopnjevati. „Vse me je bolelo, hitro sem hujšala, moja kondicija in zdravje sta padala in padala. Tako me je vse bolelo, da niti roke v pozdrav nisem upala nikomur dati, težko sem že hodila. V nekem obdobju sem tehtala zgolj še 33 kilogramov, čeprav sem jedla za tri, in pristala sem v bolnišnici,“ se spominja Justi. Ker so ji v mladosti odstranili del črevesja, se je zdravnikom zdelo samoumevno, da je njena absorpcija hrane slaba, nihče pa ni pomislil, da bi lahko šlo za celiakijo. Bila je že tako izčrpana, da je telo zadnje zaloge hranilnih snovi začelo črpati iz kosti, in pri Justi se je pojavila še sekundarna osteoporoza. Huda osteoporoza. Leta 1999 so ji na meritvah mineralne kostne gostote izmerili T-vrednost, ki je znašala − 5,58. Na naslednji meritvi pa že celo − 6,44. Začela je dobivati zdravila proti osteoporozi. In potem je prišla tudi odrešitev. Zdravniki so leta 2004 vendarle ugotovili, da sta vzrok njenih težav gluten in celiakija. Svetovali so ji edino dokazano uspešno zdravljenje te bolezni: vse življenje strogo dieto brez glutena. Iz prehrane je izključila živila, ki vsebujejo gluten, to so pšenica, rž in ječmen. Dieta je draga, prizna Justi, a pravi, da ni nič težko, če veš, da ti je spremenila, bolje rečeno, rešila življenje. In res se ji je hitro obrnilo na bolje: dobila je nekaj kilogramov, moč, voljo do življenja, bolečine so izginile, rezultati meritev mineralne kostne gostote pa so bili leta 2005 že skoraj povsem normalni za njeno starost. Lani so se ji sicer predvsem zaradi starostnih sprememb nekoliko poslabšali, z algoritmom Frax so ji izračunali, da je njena verjetnost za zlom 22-odstotna. Zato znova jemlje zdravilo protelos, vitamin D in kalcij. A kakorkoli je bila njena življenjska zgodba neprijetna, je 75-letna Justi danes vesela in zdrava gospa. Organizacijsko delo v trboveljskem osteoporoznem društvu prepušča mlajšim, sama pa se zelo rada udeležuje vsega, kar diši po gibanju. Vsak teden se odpravi na društveni pohod. „To mi veliko pomeni tudi zaradi druženja, ker živim sama. Zbere se nas več kot dvajset. Dve uri hodimo, potem pa zavijemo še na kavo,“ pove. Redno obiskuje tudi telovadbo, dvakrat na mesec hodi na kopanje v Laško in veseli se izletov. Letos jih čakata najmanj dva – eden v Gozd Martuljek in drugi na Pohorje. Ne izpušča niti predavanj, saj na njih vedno izve kaj novega. Justi pa ni samo osteoporoznica, znanje si nabira tudi v Slovenskem društvu za celiakijo. Njeno sporočilo bralkam Sončnice je, kajpak, povezano z gibanjem. „Samo ven pojdite, ne zapirajte se v domove in vase!“ svetuje. Sama namreč dobro ve, koliko je vredno, da se človek lahko odpravi v naravo. In to sam, brez pomoči drugih. „Pa nase nikoli ne pozabite!“ še doda ob slovesu.
Nataša Bucik Ozebek