DPO Posavje: Zaključek telovadne sezone na izletu v Samoboru

Z našo fizioterapevtko Marjano Černoš smo se dve leti zapored dobili ob zaključku telovadne sezone na sladoledu, letos pa je prevladalo mnenje, da bi namesto sladoleda pogledali čez mejo k sosedom in poskusili njihove znamenite kremšnite. Lepo število se nas je zbralo, 46. Z vodnikom g. Silviom smo se sprehodili po tem starodavnem obmejnem mestecu, ki ga številni Posavci radi obiščemo, saj je Samobor vedno zanimiv za ugodne nakupe na sobotnem sejmu. Številne pa pritegne živahnost glavnega trga, kjer v kavarnicah na ulici popijete kavo ali še kaj in pojeste njihove kremne rezine, ki jih nehote primerjamo z našimi blejskimi. Ker pa se o okusih ne razpravlja, naj ostane skrito, katere so nam bolj všeč.

Po avtobusnem ogledu mestnih znamenitosti smo se podali naokoli še peš, se ustavljali ob pomembnejših zgradbah in se poučili o zanimivi preteklosti mesta, ki danes šteje okoli 19.000 prebivalcev in je priljubljena izletniška točka Zagrebčanov. Mnogi pa so se sem tudi preselili.

Izvedeli smo, da je s Samoborom močno povezan Stanko Vraz, sicer rojen v vasi Cerovec med Ormožem in Ljutomerom. Bil je izredno jezikovno in literarno izobražen, navduševal pa se je za ilirizem, kar so mu tedanji krogi zamerili. Gre za obdobje Prešernovega časa, ko je večina slovenskih izobražencev ilirizem zavračala, ker jim je pomenil opuščanje slovenščine, za Vraza pa je bila knjižna  ljubljanska slovenščina ravno tako tuja kot zagrebška hrvaščina. Redno je hodil na Hrvaško in se nesrečno zaljubil v Ljubico Cantilli, zdravnikovo hčer iz Samobora. Po njeni smrti je pisal rodoljubne pesmi v hrvaščini. In tako si je zaslužil spomenik v parku pri mestnem muzeju.

   

Pot smo nadaljevali še v bližnji Otruševec, kjer smo si ogledali Grgosovo špiljo, podzemno jamo z lepimi kapniki. Odkrili so jo leta 1973, ko so kopali kamenje za žganje apna. Po odkritju še ene leta 2007 je postal Otruševec zanimiv tudi za turiste. Doslej so jamarji odkrili le del skrivnosti, ki jih skriva samoborski podzemni svet.

   

      

Besedilo: Milena Jesenko
Slike: Milena Jesenko in Vera Borštnar