Vremenska napoved za 19. april 2017 ni bila pretirano obetajoča, saj je napovedovala dokaj nizko temperaturo in močan veter po vsej Sloveniji. In ker smo se mi odpravljali na Kras, smo pričakovali, kajpak, znamenito kraško burjo. Vsega po malem je bilo: sonca, oblakov, vetra, a nič pretresljivega. Postanek na Lomu je že kazal, da bo ta dan ne glede na vreme vladalo prijetno razpoloženje.
V Sežani smo posvetili uro spoznavanju življenjske poti in dela pesnika za vse čase – Srečka Kosovela. Po samo skromnih 22 letih življenja nam je zapustil pesmi, ki so danes enako pomembne, tako oblikovno kot povedno, kot so bile ob svojem nastanku.
V botaničnem vrtu smo se prav tako vrnili v preteklost, saj sega njegov začetek v leto 1948, ko je bogati Tržačan, sicer Grk po rodu, zgradil vilo Mirasasso (občudovalec kamna) kot protiutež tržaškemu gradu Miramare (občudovalec morja). Kot lastnik ladjevja ter velik ljubitelj botanike je prinašal drevesne in druge rastlinske vrste z različnih koncev sveta, izmed katerih se mnoge v vrtu bohotijo še danes, ko ima botanični vrt status naravnega spomenika ter vrtno arhitekturne dediščine.
Potem smo se zapeljali nekaj kilometrov na italijansko stran, kjer smo se na bazoviški gmajni poklonili spominu na bazoviške žrtve. Na Primorskem je še močno živ spomin, koliko poguma so premogli tisti, ki so se uprli pretečemu narodnemu izkoreninjenju ter borili za svojo slovensko identiteto, za obstoj našega jezika in kulture. Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Alojz Valenčič in Zvonimir Miloš so bili ustreljeni 6. septembra 1930 pri Bazovici po obsodbi italijanskega fašističnega posebnega sodišča.
Po kosilu v Tomaju nas je čakal še kraški biser: Štanjel. Sprehodili smo se do gradu, žal je bila Galerija zaprta, pa tudi sicer je bilo čutiti, da turizem v tem času tu še spi. Bili smo edini sprehajalci med častitljivimi hišami in po Fabianijevem vrtu. Maks Fabiani, arhitekt in župan, je med svetovnima vojnama Štanjelu vtisnil svoj pečat, kar se odraža še danes.
Taki izleti imajo več namenov, gotovo pa je eden med njimi druženje, tkanje trdnejših vezi med člani društva. Običajno se vračamo na domove zadovoljni in po besedah sodeč, je bilo tudi tokrat tako. Turistična vodnica Jožica Sušin, ki je naša članica, nam je vso pot odstirala zgodovino ter kulturne in naravne znamenitosti kraške pokrajine. Bil je lep in bogat dan.
Besedilo Milena, slike Brane in Milena