Sonce je pravkar pokukalo izza Karavank, ko smo se zbrale na železniški postaji. Naš namen je bil izkoristiti zadnji majski dan za ogled Botaničnega vrta Ljubljana. Vožnja z vlakom je ob prijetnem klepetu hitro minila. Peš smo se odpravile do Ljubljanice, kjer nas je čakala ladja z
istim imenom.
Ladja iz macesnovega lesa je bila narejena na Bledu. Po Ljubljanici vozi že šest let. Ljubljanica je 41 km dolga reka v južnem delu Ljubljanske kotline. Izvira v številnih kraških izvirih med Vrhniko in Verdom, preči Ljubljansko barje, teče skozi Ljubljano in se vzhodno od Zaloga kot desni pritok izliva v Savo. Od svojega izvira do izliva ima kar sedem imen.
Strogi center Ljubljane je pravzaprav otok, ki ga omejujejo reka Ljubljanica, Grubarjev kanal, Mali Graben in Gradaščica. Reka je plovna za turistične ladje v dolžini pet kilometrov, obrežje je lepo urejeno, polno je sprehajalnih poti.
Na Špici se v Ljubljanico izliva Grubarjev kanal. To je umetno narejen kanal, ki preprečuje poplavljanje, ker je Ljubljanica, posebej pa njeni pritoki, hudourniška reka.
Ljubljanico prečka kar 37 mostov, med njimi je tudi znamenito Plečnikovo Tromostovje.
Prijetna vožnja je kar prehitro minila. Zapustile smo ladjo in prijaznega kapitana Dušana ter se odpravile peš do Botaničnega vrta – cilja našega izleta.
Vrt je bil ustanovljen leta 1810 kot šolska ustanova, z namenom predstavljati domovinsko floro. Njegovega pobudnika Franca Hladnika je francoski maršal Auguste Marmont, prvi in glavni guverner Ilirskih provinc, določil za vodjo vrta. Hladnik je spomladi 1810. začel presajati rastline, ki jih je že prej gojil na licejskem vrtu. Zasadil je okoli 2000 vrst kranjskih rastlin, ki so bile prinesene iz okolice Ljubljane, Idrije, s Karavank in z Bohinjskih planin. Na odprtje vrta je prišel celo sam maršal Marmont in zasadil lipo, ki kraljuje v drevesnem delu vrta še danes. Danes je na 2 ha površine zasajenih preko 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik. Decembra 2010 je bil odprt tudi nov rastlinjak za tropske rastline, v katerega so preselili tiste iz starega rastlinjaka, predvsem pa zasadili veliko novih. Nekatere so donirali evropski botanični vrtovi, s katerimi botanični vrt redno in tesno sodeluje. Na sprehod po vrtu nas je pospremila študentka Eva.
Dan se je prevesil v popoldan, počasi nam je zmanjkalo energije za pešačenje, pa smo si privoščile Kavalirja, ki nas je pripeljal do Šestice, kjer se je ta lepi izlet tudi končal.
Besedilo in slike: Marija Koblar