Cvetka Renko: Za osteoporozo sem bila primeren kandidat

Naša sogovornica prihaja iz Stražišča pri Kranju. Cvetka Renko je bila ena od ustanovnih sil Društva bolnikov z osteoporozo Kranj, obenem pa že takrat bolnica z osteoporozo. »Bila sem pacientka zdravnice Alenke Pegam. Imela sem več zlomov, zato me je poslala na pregled za osteoporozo v Dolenjske Toplice. Za bolezen sem bila kar primeren kandidat, saj sem bila zelo suha in še zgodaj sem prešla v menopavzo,« pripoveduje Cvetka.

Takoj so ji ugotovili osteoporozo in ji predpisali zdravila. Ima pa to nesrečo, da zdravila zelo slabo prenaša. Po več zamenjavah danes dobiva enkrat na pol leta ibandronsko kislino v obliki injekcije. Po nekaj premora je ta mesec znova začela obiskovati društveno telovadbo, rada gre tudi na društvene enotedenske dneve rekreacije v Strunjan.

Cvetka je članica Društva bolnikov z osteoporozo Kranj že vse od njegovega nastanka. Še več, sodelovala je pri njegovem nastajanju. Na pobudo zdravnice Pegamove, ki se je v tistem času v slovenskem prostoru najbolj sistematično ukvarjala z odkrivanjem osteoporoze pri svojih pacientkah, se je udeležila prvega predavanja o osteoporozi. Nato sta se skupaj s sedaj že pokojno bolnico Marijo Gros udeležili prvega zbora »osteoporoznic« v Termah Banovci, kjer so se zbrala vsa dotlej ustanovljena društva bolnikov z osteoporozo in razpravljala o združitvi v zvezo. Kranjskega še ni bilo med njimi, nastalo je dober mesec kasneje.

Novo društvo je takoj zaživelo

Prvo predavaje so imeli marca 2000 v prostorih kranjskega društva upokojencev, zdravnica Alenka Pegam jim je takrat prenesla želje ustanoviteljice ljubljanskega društva Vere Grünfeld, da bi društvo ustanovili tudi v Kranju.

Kranjčanke se niso obotavljale, še istega večera so izpeljale ustanovni zbor. »Za predsednico smo izvolili Mileno Zupin, kasneje se je pridružila še Nada Česen, ki je prevzela fizioterapijo. Milena društvo vodi že 18. leto zapored,« se začetkov spominja Cvetka in prizna, da je bila prav ona tista, ki je Zupinovo predlagala za predsednico. »Milena je na predavanje prišla na povabilo dr. Pegamove in kot hči bolnice s hudo osteoporozo. Ker je bila po izobrazbi medicinska sestra, jaz pa zgolj bolnica z osteoporozo, se mi je zdelo smiselno, da bi vodenje prevzela ona.«

Spominja se, da v tistih časih ustanavljanje društva ni bilo povsem enostavno. Uradno so ga registrirale v maju leta 2000, sama je prevzela blagajniška in tajniška opravila.

Ostanite čim bolj aktivni, bodite pazljivi pri prehrani, nasploh pa bodite zelo dobre volje.

Cvetka Renko, bolnica z osteoporozo, ena od ustanovnih sil Društva bolnikov z osteoporozo Kranj.

Foto: Nataša Bucik Ozebek

»Vsak začetek je težak, ljudje sploh niso vedeli, kaj je osteoporoza. Ozaveščali smo jih s predavanji,« pripoveduje sogovornica. A očitno so delali dobro, začetnim 50 članicam se je v prvih treh letih pridružilo še 750 novih, deset let po ustanovitvi pa je društvo štelo skoraj 1100 članov. V društvu so še pred njegovim uradnim začetkom delovanja organizirali merjenje mineralne kostne gostote.

»Pregledali smo 120 žensk in kar pri polovici ugotovili osteoporozo,« se spominja razsežnosti bolezni. Prvi mesec obstoja, na sam dan mladosti, so pripravili prvi izlet na slovensko obalo, obiskali so Strunjan in Debeli rtič, oktobra začeli z redno telovadbo v Kranju in Stražišču in vodno vadbo v kranjskem bazenu. Konec decembra je telovadilo že sedem skupin. Pobudnica ustanovitve društva, zdravnica Pegamova, se je še tistega leta smrtno ponesrečila. »V spomin nanjo vsako leto pripravimo spominski pohod,« pove Cvetka. V društvu je, pravi, v zadnjem času nekoliko popustila, saj ima doma sedem pravnukov, s katerimi si želi preživeti čim več časa.

Kaj Cvetka Renko sporoča bolnicam z osteoporozo?

Vsem bolnicam in bolnikom z osteoporozo je zaželela, naj ostanejo čim bolj aktivni, naj bodo pazljivi pri prehrani, nasploh pa naj bodo zelo dobre volje. Slednja namreč prežene marsikatero težavo.

Avtor: ameriški socialni psiholog in univerzitetni profesor David G. Myers, avtor 17 knjig o sreči.

Zapisala: Nataša Bucik Ozebek
Objavljeno v reviji Sončnica, november 2018
Naslovna fotografija je simbolna. Foto jonas mohamadi (Pexels)