Berta Vaupotič iz Ormoža je v soboto po odlično izpeljani prireditvi ob svetovnem dnevu osteoporoze na klopci za šolo priznala, da je utrujena. Kako tudi ne bi bila! Kot desna roka Marte Peršak pri pripravi celotnega programa je ob njej in številnih drugih delala noč in dan.
Njen »picikel«, kolo, in Martin avto bojda odslej poznajo vsi v Ormožu. A Berto pravo delo še čaka. Skupaj bo potrebno spraviti vse račune in pod svetovnim dnevom potegniti finančno črto. Berta je namreč blagajničarka ormoškega društva.
Doma je pravzaprav s Hardeka, v Ormož se je poročila. Odkar se je pri petnajstih letih vpisala v knjigovodski tečaj v Mariboru, jo spremljajo številke. Najprej se je zaposlila pri lokalnem podjetniku, nato je delala v Kmetijski zadrugi v Ormožu, kasneje pa v tamkajšnjem Kmetijskem kombinatu.
Osamosvojitvenega leta 1991 je odšla v zaslužen pokoj. A resnično upokojila se ni nikoli, še vedno tu in tam pomaga pri sestavi bilanc ali vodenju računov. Do nedavnega je sodelovala z gasilci kot tajnica pri Gasilski zvezi Ormož. Od vsega začetka, še preden se je društvo osamosvojilo, pa je aktivna tudi v ormoškem društvu bolnikov z osteoporozo. In tam skrbi, kajpak, za številke; take, ki kažejo, koliko denarja premorejo in kaj počno z njim.
Berta je tudi bolnica z osteoporozo. Z njo se je srečala leta 1997. »Takrat sem šla prvič v mariborske terme na meritev, in ta je pokazala na osteoporozo,« pravi. Prizna, da sprva zdravil ni marala, od leta 2002 pa jih jemlje redno in vestno. Po fosavancu in fosamaxu se zdravi z bonvivo.
»Pred dvema dnevoma sem izkoristila kupon Zveze za popust in šla na meritev na Ptuj. Osteoporozo imam še vedno,« se zasmeje in pove, da jo čaka še nekaj preiskav, saj naj bi tablete zamenjala za intravensko zdravljenje z injekcijo. Težave ima namreč tudi s ščitnico pa s krvnim tlakom in tako se zdravil, ki jih je največkrat potrebno vzeti na tešče, kar nabere. Za svoje zdravje skrbi tudi z rednim gibanjem. Da se po vsakdanjih opravkih odpravi s kolesom, smo že omenili. Zelo rada pa hodi tudi na pohode s skupino osteoporoznic. Vsak torek ob enih popoldne krenejo v naravo in v enem popoldnevu prehodijo tudi po petnajst kilometrov. Najraje po okoliških, s soncem obsijanih krajih.
Berta je tudi babica. Njen najstarejši vnuk ima dvaintrideset let, za smeh in jok na njenem vrtu pa trenutno skrbita enajstletni Jaka in sedemletna Nika. Vsak dan je za nekaj ur njuna varuška, kar ji je v neizmerno veselje. »To so tako lepi trenutki,« pravi. Če ji ob vsem tem ostane še kaj časa, gre rada na potovanje, ob hiši pa jo čaka tudi vrt, ki ga pridno obdeluje.
Zapisala: Nataša Bucik Ozebek
Zgodba je bila prvič objavljena leta 2013.
Več o dogajanju iz Društva za osteoporozo Ormož.
Foto: naslovna slika je simbolna (avtor Ractapopulous iz Pixabay), portretna: Nataša Bucik Ozebek