Zlomi kolka pri osteoporozi

Zlom kolka predstavlja 20 odstotkov vseh zlomov zaradi osteoporoze. Po pogostnosti mu sledijo zlom vretenca, zapestja in gležnja. Zlom kolka je povezan z visoko smrtnostjo, posledica pa so lahko hudi zapleti, ki velikokrat vodijo v invalidnost. Zlom ponavadi zdravijo operativno. Pri tistih, ki dobijo totalno kolčno endoprotezo, je okrevanje hitrejše kot pri tistih, ki jim vstavijo ploščo z vijaki. Daljša ležalna doba poveča možnosti za zaplete, ti pa povečajo umrljivost po taki poškodbi. Še leto dni po zlomu petina takih bolnic umre, 40 odstotkov pa jih ostane trajno nepokretnih. Kar 80 odstotkov je takih, ki so po tem zlomu nesposobne samostojnega življenj …

Kaj lahko pacienti sami storijo, da bi zmanjšali možnosti za zlom, predvsem za zlom kolka? Pomembno vlogo pri tem ima telesna aktivnost oz. vadba, pri kateri se kosti dodatno obremenijo (poskoki, skoki s kolebnico, prilagojeni fitnes, vaje z ustreznimi utežmi). S tem se zavre razgradnja kostnine, poveča se kostna tvorba. Okrepijo se tudi mišice, izboljšajo refleksi, kar vse zmanjša verjetnost in težo padcev. Kako velik je vpliv te vadbe na kostnino, pove že podatek, da lahko pacient zaradi strogega ležanja izgubi toliko kostne gostote v enem tednu, kot bi jo normalno gibljiv človek izgubil v letu dni …

Najnovejše raziskave so pokazale, da nevarnost padcev in posledično zlomov kolka pomembno zmanjša tudi primeren vnos vitamina D, in sicer vsaj 700 enot dnevno. Sam vitamin D pa ni dovolj. Potrebno je zaužiti vsaj do en gram kalcija na dan (s hrano ali preparati), ne smejo pa manjkati tudi ustrezne količine proteinov (vsaj do 1 g/kg telesne teže). Vse tri sestavine preprečijo zaplete, ki pogosto nastopijo pri pacientih z zlomom kolka (preležanine, anemija, pljučnice, vnetja ledvic ….

Maja Kozlevčar Živec, dr. med., specialistka fiziatrije in rehabilitacijske medicine, Ambulanta za osteoporozo Medicus