Osteoporozne zlome delimo na vretenčne in nevretenčne. Posledica vretenčnih osteoporoznih zlomov tako nista samo izguba višine in značilna grba, temveč tudi druge težave, kot so slaba prebava in refluks, stresna inkontinenca, težave pri dihanju in napihnjenost trebuha zaradi izgube prostora pod rebri. Posledici nevretenčnega osteoporoznega zloma pa sta lahko nepopolna rehabilitacija, npr. po zlomu zapestja, in delna funkcionalna neopravilnost. Zaradi omenjenih posledic je preprečevanje in zmanjševanje tveganja osteoporznih zlomov toliko pomembnejše …
Diagnoza pogosto prepozna
V Sloveniji živi okoli dva milijona prebivalcev, od tega je že več kot 30% starejših od 50 let, delež starejših od 65 let pa vztrajno narašča. Pri nas je osteoporoza prisotna pri vsaki tretji ženski po 60. letu. Za zdravljenje pa je potrebna diagnoza, ki je prepogosto prepozna, zato so učinki zdravljenja slabši, kot bi bili, če bi bolezen odkrili prej …
Nove smernice zdravljenja osteoporoze
Trenutno je glavna metoda za postavitev diagnoze osteoporoze merjenje mineralne kostne gostote z napravo DXA, kar je le eden od pomembnih dejavnikov, nikakor pa ne edini. Z novim orodjem FRAX, ki bo upoštevalo še druge dejavnike, kot so starost, družinska anamneza posameznika in telesna teža, razvade, jemanje steroidov, bo mogoče izračunati verjetnost za osteoporozni zlom posameznika v naslednjih desetih letih. FRAX je računalniško podprt algoritem, ki ga je pripravila Svetovna zdravstvena organizacija, s katerim z uporabo dejavnikov tveganja ocenimo 10-letno tveganje za zlom kolka in 10-letno skupno tveganje zlomov kolka, klinično prepoznanih zlomov vretenc, zlomov v predelu zapestja in nadlakti. Nove smernice bodo omogočale zdravljenje osteoporoze tudi brez meritev DXA, če bo tveganje glede na FRAX visoko …
Prim. asist. Miro Čokolič, dr. med., specialist internist
Klinika za interno medicino, Oddelek za endokrinologijo, UKC Maribor